»…mislim, da ste slišali za načrt Božje milosti,…«

Ef 3,2

Danes praznujemo Gospodovo razglašenje oz. praznik svetih treh kraljev. Prihod Božjega Sina na svet ni ostal neopažen, kljub skromnosti in ponižnosti, v kateri se je rodil.

Prihod Mesije so napovedovali mnogi preroki, tako da so duhovniki tedanjega časa brez oklevanja Herodu povedali za Betlehem, kraj Jezusovega rojstva. Vendar sami niso odšli tja, kljub temu, da so tako dolgo čakali nanj. Tukaj me spominjajo name, ko vem, kaj pomeni hoja za Jezusom, pa tega ne zmorem uresničiti, ker mi zmanjka poguma. (V Herodu pa se prepoznam, ko postavim sebe pred Boga – ko grešim.)

Modri so edini, ki gredo dejansko na pot. V evangeliju ne zasledimo, da bi kaj dosti govorili, namesto besed govorijo njihova dejanja. Gredo na pot in ko prispejo do Jezusa, ga počastijo kot kralja – Boga, čeprav leži pred njimi kot majhno detece v jaslih. Ko ga vidijo – spoznajo, se vrnejo po drugi poti. Ob tem pomislim na dejstvo, da ko enkrat spoznaš Jezusa, nisi več tak, kot si bil prej – ne moreš se vrniti na isto pot, ampak postaneš »drug človek«.

Sodelavka mi je pred kratkim potožila, da si ne upa več s svojim fantom v družbo. Bila sta na nekem predavanju, kjer se ga je »dotaknil Bog« in od takrat povsod in vsakomur govori še samo o tem. Ob tem je tako goreč, da ji je neprijetno, ker ga vsi »čudno gledajo«.

Jaz pa si želim te gorečnosti…

Valerija