Marija pa je tiste dni vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto.  Lk 1,39-40

Zadnjo adventno nedeljo nam prihajata naproti dve ženi: Marija in njena sorodnica Elizabeta.

Nagovarja me podoba Marije, ki nosi pod srcem Odrešenika. Vesele novice, da bo rodila Boga, ne drži zase. V naglici odhiti k Elizabeti, da bi z njo delila to veselje. Ta jo je že pričakovala. Njeno življenje in njen dom sta bila odprta za Božji obisk.

Vsakdo izmed nas je lahko Marija, ki svetu prinaša dobroto, mir, upanje, odpuščanje, ljubezen ... Boga. Na ulicah in po hišah, na delovnih mestih in nakupovalnih centrih nas čaka veliko Elizabet.

Hkrati smo lahko Elizabete. Z odprtim srcem omogočimo Mariji, da Odrešenika prinese tudi nam. Poiščimo trenutek miru in tišine. Morda ob zadnji prižgani svečki na adventnem vencu prosimo Marijo za preprostost srca, ki bo moglo sprejeti Emanuela – Boga, ki je vedno z nami.

Helena