»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj.«

                               (Sof 3,17a)

Le še ena neprižgana svečka je na adventnem venčku. Spominja nas, da je blizu čas ponovnega veselja ob Jezusovem rojstvu. To pa ne pomeni, da se  ne smemo oziroma ne moremo veseliti že sedaj ali celo vse leto. Današnja Božja beseda nas vabi, naj se zmeraj veselimo v Gospodu. Ta zmeraj se lahko zdi pretiravanje, nekaj nemogočega: kako se lahko veseliš, če so te prizadele poplave, izguba službe, bolezen, …? Ne, ob takih dogodkih se ne moreš veseliti, to tudi ni pričakovano. Vendar, življenje se ne ustavi na točki trpljenja in brezizhodnosti. Čas teče dalje in s seboj prinaša nove dogodke in nova spoznanja – prejmeš pomoč od bližnjih, se utrdiš v šibkosti, se soočiš s situacijo in jo predelaš, sprejmeš odgovornost itd. Lahko bi rekli, da se v temi trpljenja začnejo druga za drugo prižigati svečke, katerih plamen je vedno močnejši in toplejši. Ogrejejo nam premraženo srce, da zmoremo znova čutiti življenje v sebi in okrog sebe. Da se zmoremo veseliti iz vsega srca, ko spoznavamo smisel svojega življenja. Skrb ni potrebna, če ob vsaki priložnosti izražamo svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem - kot beremo v drugem berilu.

Težave, trpljenje, preizkušnje, problemi  niso le nekaj hudega, so tudi priložnost za našo duhovno rast. V njih se skriva veliko več, kot je zmožno videti oko, zato je dobro vedeti, da »če hočemo videti, moramo gledati s srcem. Bistvo je namreč očem nevidno« (Antoine de Saint.-Exupéry).

Milena