ADVENTNI ČAS

Z adventnim časom začenjamo novo cerkveno leto, leto odrešenjskih skrivnosti, ki nas na poseben način nagovarjajo in vabijo, da v njihovem bogatem in odrešujočem sporočilu črpamo moč za naše poslanstvo. Adventni čas in bližajoči se božični prazniki pa nas navdajajo s pričakovanjem, z upanjem in veliko hvaležnostjo, saj je z učlovečenjem Jezusa Kristusa Božja ljubezen in skrb za človeka dosegla svoj vrh. To pa je tudi razlog za našo življenjsko radost, hvaležnost in neskončne razsežnosti upanja.

Upanje izhaja iz samega jedra krščanske vere. Čas, v katerem živimo, nas vabi, da vso širino in vrednost upanja, ki ga vsebuje naša vera, znova odkrijemo in iz njega globlje zaživimo. Upanje kot krščanska krepost se bistveno razlikuje od nekakšnega samoniklega in nerazumnega optimizma, ki se izraža v besedah: bo že kako šlo, saj je še vedno bilo kako. Zato Bernanos, ki je eden od najvidnejših oznanjevalcev kreposti krščanskega upanja, zapiše: »Optimizem je zmotno upanje, ki ga imajo samo bojazljivci in neumneži.

Upanje je krepost, je moč, je junaška odločnost duše. Najvišja oblika upanja je premagan obup. Navadno mislimo, da je lahko upati. Vendar upajo samo tisti, ki so imeli pogum obupati nad slepili in lažmi, za katerimi so se čutili zavarovane in so to zmotno imeli za upanje. Če hočemo priti do upanja, moramo iti do konca obupa. Samo kadar prideš do konca noči, srečaš novo zarjo.«

Po: A. Jamniku