33. navadna nedelja - leto b

"Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle."

Mr 13,24-32

Vse na tem svetu je minljivo, pa naj zgleda še tako fantastično. Morda današnji človek v tem zmedenem svetu tega niti ne opazi več. In  morda je, na žalost, samo še kak hud prelom v našem življenju tisti, ko se ustavimo in vprašamo, kaj je sploh smisel našega življenja, kje smo in kam drvimo. Gospod nas ljubi in želi biti v našem vsakdanu. Ves čas nam ponavlja, da smo na tem svetu samo popotniki, romarji, ki pa imamo jasen cilj. Konec našega romanja so nebesa! Mi vemo, kam, ali še boljše, h komu se stekajo vse naše poti in vsa naša hrepenenja. Jezus Kristus je naše končno upanje, njegove besede in njegova ljubezen! Kajti, kot pravi Jezus sam: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.« In Jezus vedno govori resnico. In Jezus je, kljub lažem tega sveta, popolna, končna resnica. Gospodu lahko zaupamo! In pravzaprav je to edino, kar si On želi- da bi mu zaupali, kajti zaupam lahko samo nekomu, ki ga imam rada! Zaupanje in ljubezen se nežno držita za roko in ko se spotakne ena, jo ljubeče pobira s tal druga, kajti, če ena ostane na tleh, potem umre tudi druga! In če želim zaupati Jezusu, potem ga moram vzljubiti v globini ali kot pravi neka pesem: Nič ne de, če so poti, polne senc ali luči, če me vodiš za roko, vse molitev je lahko! Vse bo prešlo, samo ljubezen bo ostala, ker je Ljubezen premagala smrt!

Marinka