Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita ...  Tega pa, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, ne morem dajati jaz, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

(Mr 10, 38;40)

Kot opisuje evangelist Marko, sta Jakob in Janez pristopila k Jezusu ter ga prosila, naj jima zagotovi »privilegije«, in sicer takšne, da bosta lahko sedela v Jezusovi slavi na njegovi levici in desnici. Eden izmed možnih prevodov opisanega dogodka na današnji čas bi se lahko glasil: k »voditelju« sta pristopili dve osebi in ga prosili, da jima takrat, ko pride na »oblast«, zagotovi dobro plačano službo, privilegirano pokojnino, nezavarovan kredit, ugoden nakup podjetja ...  Zveni znano?

Že pred 2000 leti so torej poznali načine »dogovarjanja«, ki bi mu danes rekli korupcija. In Jezus ni potreboval protikorupcijske komisije ali ne vem kakšne zakonodaje ter pravnih svetovalcev, da bi učenca pri tem hitro zavrnil ter jima nedvoumno povedal, da so njune prošnje nesprejemljive. Z njima se ne pogaja, ampak ju preprosto poduči, da sploh ne vesta, kaj prosita. Jezusova naloga pač ni razdeljevanje privilegijev ki jih prinaša slava in oblast ,ampak je Sin človekov prišel  zato, da bi stregel in nenazadnje dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.

Želim si, da bi tudi naši voditelji -  civilni (državni, občinski, ...) pa tudi cerkveni,  – vedno upoštevali, kaj je njihova primarna naloga. Nikakor to ni zagotavljanje privilegijev sebi in tistim, ki so okrog njih, pač pa služenje tistim, h katerim so poslani.

Matej