Razmišljanje o Božji besedi

10. navadne nedelje

Zato ne omagujemo. 2Kor 4,16

Neverjetno, kako me je ohrabrila današnja Božja beseda. Ne le danes, vsak dan znova je moja svetilka, ki daje moč celemu mojemu bitju. Česa se pravzaprav bojim(o)? Zakaj omagujem(o), ko naš zunanji človek razpada?

Dovolimo Gospodu, naj nam pomaga, da bomo po svojem križu rasli. Vse to so trenutne lahke stiske, kot pravi apostol Pavel, če le pademo pred Jezusa in verujemo v večno življenje, ki nam ga je obljubil. Le na poti smo, zato se nikar tako močno ne oklepajmo tega sveta.

Ne skrivajmo se pred Bogom, kot sta to počela Adam in Eva, ko sta ugotovila, da sta gola. Vedimo, tudi mi smo „goli“ brez Njega.

Iz globočine kličimo k Njemu in ničesar nas ne bo več strah. Samo On nas bo rešil vsega hudega in nam odpustil vse grehe. Ne zapirajmo mu svojih src, kajti sicer bo še naprej zaman trkal.

Nekoč je dejal, da bomo gore premikali, če bo naša vera velika vsaj kot gorčično zrno. Torej ne bodimo mlačni, dovolimo mu, da nas objame njegova ljubezen. Ni nam treba vlagati posebnega napora, kajti On je vedno tukaj z nami. Rešimo se spon. Ne igrajmo drug pred drugim. Izročimo se mu popolnoma, le tako bomo lahko njegovi bratje in sestre.

Hvala ti, Gospod, za milost vere. Pomnoži mi jo, utrdi moje upanje in vžgi v vseh nas ogenj svoje ljubezni.

Erika