SRCE

Kadar je Hebrejec izgovoril besedo »srce«, je to zvenelo drugače, kakor kadar ga je izrekel istodobni izobraženi Grk. Grkom je pomenilo »srce« le človekovo čustveno področje, Hebrejcu pa veliko več. Srce mu je pomenilo celotnega notranjega človeka v nasprotju z mesom. V srcu je sedež vesti. In v odnosu do ljudi je zelo pomembno naše notranje stališče, to je stališče srca. Toda srce je skrito našim pogledom. Človekova zunanjost navadno odseva tisto, kar človek nosi v svojem srcu, vendar ima človek to strašno sposobnost, da je dvoličen.

Gospodovo srce ni dvolično: »Misli njegovega srca so od roda do roda, da reši smrti njihovo dušo in jih preživlja v lakoti« (Ps 33,11.19). Misli Božjega srca so bile z Izraelci v puščavi, ko je Gospod odprl nebeška vrata, da je deževala mana. V novi zavezi vse do konca sveta veljajo misli Gospodovega srca: Človek bo užival pravi kruh iz nebes, Gospoda samega pod podobo kruha. Iz središča Jezusovega srca tako nenehno veje odrešenjska Božja naklonjenost.

Po: J. Smeju