1. Kot prvi duhovnik se v zvezi z Hočami omenja Privina, ki je v tukajšnjih krajih deloval okrog leta 860.

2. Henrik, župnik v Hočah - leta 1151

3. Konrad Mariborski, župnik v Hočah – leta 1229

• hoški župnik in oglejski kanonik je bil sin plemiča Konrada Mariborskega na Piramidi in njegove žene Kunigunde.

4. Ulrik, župnik v Hočah – leta 1243

5. Herbord, župnik v Hočah – leta 1252

6. Peter, župnik v Hočah – leta 1294

7. Mainhard, župnik v Hočah – leta 1300-1309

8. Rainpert, župnik v Hočah – od 2.6.leta 1311 do 9.3.1313

• Prvi hočki župnik, ki ni redno živel v svoji župniji. Imel pa je tu duhovnika - upravitelja cerkve(rector ecclesie). Leta 1314 se tako tukaj omenja kot rektor cerkve duhovnik Herman, ki je župnijo v resnici vodil; pa (Klavž) Bistriški, vikar v Hočah – v času 0d 20.5. 1323 do 24.10. 1330

9. Nikolaus (Klavž) iz Gradca,župnik v Hočah v času od 24.10.1330 do 24. 10. 1355.

• V njegovem obdobju je tu deloval kot vikar duhovnik Bertrand (1335), leta 1374 pa vikar - duhovnik Albert.

10. Klavž Asank, župnik v Hočah - leta 1374

11.Tomaž, župnik v Hočah – leta 1398

12.Jurij iz Kostanjevice, župnik v Hočah – leta 1400

• v njegovem času je bil vikar Friderik Kreis (1412).

13. Štefan Strall, župnik v Hočah – leta 1410-1416

• v njegovem času je deloval v Hočah Janez Gradsl, vikar leta 1422

14. mag. Gašpar Siegersdorfer, župnik v Hočah od leta 1441 do 1480?

• omenja se kot arhidijakon Savinjski leta 1441. (Župnik v Hočah le v letih 1441-1458 - po Zgodovini lavant.škof, str. 62)

15. Janez Preprosti iz Laškega, župnik v Hočah - leta 1483

• skupaj s Hočani je leta 1483 obnavljal župnišče, ki so ga oropali in razdejali Turki.

16. Klement , župnik v Hočah od leta 1484 do 1499

17.Vid Naglič, župnik v Hočah od leta 1499 do 1505

18. Janez Röttelsteiner, župnik v Hočah od leta 1505

19. Erhard Majer (Alnaver), župnik v Hočah od leta 1516 (1528) do 1534

20. Matija Manpreusser, nadžupnik v Hočah 1534 – 1557

• Doma je bil s kozjanskega, s Planine nad Sevnico. Od tu naprej se tukajšnji župniki imenujejo nadžupniki.

21. Lupše Lovrenc iz Laškega, od leta1557 do 1567

22. Sigmund Hurnass, od leta 1567 do 1578

23. Primož Kreutzer, od leta 1578

24. Janez Martin Wagenring, od leta 1579 do 1586

• koroški krški kanonik, leta 1580 nabavil novi zvon; v njegovem času je leta 1586 pustošila kuga

25.Ahacij Adaquaticus (Povoden), od leta 1587 do 1591

26. Jurij Kobel, od leta 1591 do 1599

27. Jurij Pileator (Klobučar), od leta 1599 do 1637

• Rodil se je okoli 1565 v Kočevju, v duhovnika ga je posvetil zagrebški škof v Lepoglavi, novo mašo je imel 1590 v Kamnici, ker je bil potem tri leta kaplan, kaplan je bil tudi v Mariboru (v mestni cerkvi - danes stolnici); 1597 je tam postal korar oz. nemški pridigar. Zadnja leta 16. stoletja pa vse do 1620 je bil tudi naslovni spodnjepolskavski župnik (duhovniške posle pa je namesto njega tam opravljal njegov oče); v letih 1601 - 1630 je bil hkrati mariborski župnik. V letih med 1602 in 1607 je bil naslovni župnik tudi v Selnici ob Dravi, leta 1606 v Limbušu; med 1606 in 1621 tudi vikar v Vidmu pri Ptuju. 1620 mu je papež podelil častni naslov apostolskega protonotarja. Salzburg ga je 1630 odstavil z mesta mariborskega župnika. V njegovem času so bili 1611 posvečeni hoški zvonovi, leta 1634 pa pri celjskem zvonarju Klavžu Bossetu naročen večji zvon. Veliko si je sposojal denar in precejkrat se je zapletev v pravde. Umrl je po izredno burnem življenju februarja 1637; verjetno je pokopan v hočki cerkvi v severni kapeli.

28. Jurij Kačič, apostolski protonotar in nadžupnik, od leta 1637 do 1654

• v njegovem času (leta 1640) se začenja pisanje krstne in poročne matične knjige, ki prinaša najstarejše slovenske zapise nekaterih krajevnih imen. Po vpisih sodeč so bili v župniji: Betnava, Bohova, Dogoše, Glivnik, Hoče, Hočko Pohorje, Loka, Miklavž, Pivola, Polana, Radvanje, Razvanje, Rogoza, Rošnja, Starše, Vinšek, Zlatoličje in Zrkovci. Na tem območju se je v zadnjem desetletju prve polovice 17. stoletja (torej za časa razvpite tridesetletne vojne (1618-1648) letno rodilo povprečno 89. otrok (12% nezakonskih) in se poročalo 11 parov. V tem obdobju nastopi tudi prvi znani hoški šolnik (scholifer), in sicer cerkovnik in organist Matija Vajs.

29. Janez Zergoll, od leta 1654 do 1663

30. Anton Rainer, od leta 1663 do 1682

31. Anton dr. Testa, od leta 1682 do 1707

32. Ludwig Walerian Reffinger von Purberg, od leta 1708 do 1727

33. Janez Baltasar von Renzenberg, od leta 1727 do 1737

• doktor bogoslovja in apostolski protonotar. Bil je celjan po rodu, od leta 1698 je študiral v Rušah, 1716 je prišel za chorimagistra na Ptuj. Doktor sv. pisma. Od leta 1738 do leta 1758 je bil nadžupnik v Slovenskih Konjicah (tam imajo tudi njegovo sliko!)

34. Leopold dr. Andorfer, apostolski protonotar in nadžupnik od leta 1738 do 1751

• v njegovem času so obnavljali župnišče in mu nad vhodom v klet prizidali majhno drvarnico in zunanje stranišče, nad njima pa v nadstropju uredili hodnik pred župnikovo sobo. Na to nas spominja v steno hodnika vzidana črna kamnita plošča z napisom: LEOPOLD ANDORFER F. FEC. 1745. Istega leta so na zahodni strani župnišča izkopali osemnajst metrov globok vodnjak - o tem pričuje bela marmorna plošča, vzidana v zahodno steno župnišča in napis na njej: O.A.M.D.G.G.- FONS NOVUS XL CVBIT. PROFUNDUS AERE PROPRIO CX RENENSIBUS ERECTUS - A.L.A.S.T.D.P.A.A.I.K. 1745.

35. Martin Sumpichler, od leta 1751 do 1755

• doktor sv. pisma; iz Hoč je odšel v Celje, kjer je postal prvi celjski opat

36. Jožef Gutsmandl, od 15. 1. 1756 do 15. 1. 1793

37. Jožef Frauenberger, od leta 1793 do 14. 10. 1801

38. Jožef Löw, nadžupnik in dekan, od leta 1801 do 6.3. 1806

39. Franc Augustin, od 15. 11. 1806 do 15. 4. 1825

• 1810 nabavil nove orgle;

40. Mihael Špešič, od leta 1826 do 31. 4. 1860

41. Anton dr. Murko, nadžupnik in dekan od 1. 5. 1860 do 31.12. 1871

• napisal je pomembno slovensko slovnico, bil Slomškov svetovalec v jezikovnih vprašanjih; pokopan je v Hočah.

42. Martin Stranjšak, nadžupnik in dekan, od 1. 6. 1872 do 10. 9. 1904

• v njegovem obdobju so popolnoma obnovili Križno kapelo (od 1887 do 1890, z novo pločevino so pokrili streho zvonika in 9. 10. 1887 na turen namontirali jabolko in križ), p.c. Device Marije v Brezju (1890), vse oltarje pri sv. Lenartu na Pohorju (1891- Zoratti), ter p.c. sv. Mihaela v Razvanju (1891). V farni cerkvi je slikar Brollo poslikal strop ladje, mojster Zaratti pa je popolnoma obnovil prižnico (ki je, žal, ni več!). V njegovem obdobju sta bili v župniji dve novi maši: Mihael Bračko (1882) in Karel Malajner (1899).

43. Adam Grušovnik, nadžupnik in dekan, od 1. 1. 1905 do 22. 12. 1923

• delo v župniji je začel z ljudskim misijonom, ki ga je čez tri leta ponovil. V njegovem času (1906) so se začele »večne molitve«, ki jih imamo od takrat v naši župniji 5. in 6. marca; hkrati je ustanovil Družbo vednega češčenja najsvetejšega zakramenta; 1908 Marijino družbo; 1910 so nabavili nove, Brandlove pnevmatske orgle (stare pa prodali za 500 kron na Areh) in nov križev pot tirolskih rezbarjev (stari je »odšel« v p.c. na Miklavžu), 1911 je župnijski cerkvi grof Palavicini podaril Hočko Madono, 1913 sta na stranskih oltarjih Janeza Nepomuka ter Mohorja in Fortunata, zamenjala nova kipa Srca Jezusovega in Srca Marijinega; v obzidju cerkve so obnovili kapelico Janeza Nepomuka (ki je ni več)... Tega leta (17. maja) je Hoče prizadel velik požar, 11. julija pa se je nad Pohorjem utrgal oblak in zali z vodo skoraj cele Hoče...), kmalu so sledila štiri leta 1. svetovne vojne, v župniji se je zbiralo za odhod na fronto ogromno vojaščine..Leta 1916 je požar opustošil kmetije na Bohovi, istega leta so vojaki sneli bakreno streho z župnijske cerkve in jo zamenjali z navadno pločevino, iz nadžupnije so pobrali 12 zvonov; 2 iz Hoč (1110 + 130 kg) 3 od Lenarta (450+270+185 kg), 2 iz Razvanja (293 + 120), 2 od Križne kapele (450 + 30 kg), 2 od sv. Miklavža (skupaj 560 kg) in velik zvon od podružnice v Brezju; pobrali so tudi vse cinaste piščali iz orgel v Hočah, pri Lenartu, pri Miklavžu in v Brezju... 1920 je bila izropana podružna cerkev Sv. Mihaela v Razvanju; 1921 so nabavili 3 nove, železne zvonove za žup. Cerkev (največji 3000 kg, SKUPAJ 5.200 kg)...

44. Alojzij Sagaj, nadžupnik in dekan od 4. 5. 1924 do 17. 4. 1948

• 1925 so elektrificirali cerkev, elektriko napeljali tudi v župnišče in kaplanijo, 1926 je na prigovarjanje dr. Franceta Steleta prodal Hočko Madono Narodnemu muzeju v Ljubljani, 1927 so naredili nove hrastove spovednice in elektrificirali orgelski pogon, v njegovem času je župnija kupila (1930) nekdanjo Visočnikovo ledenico, in jo leta 1935 povečala, temeljito prenovila in preimenovala v Slomškov dom, nakupil je še nekaj zemlje. Bil je gonilna sila in predsednik odbora za napeljavo prvega samostojnega krajevnega vodovoda (1928), prvega telefonskega omrežja (13 telefonskih priključkov). Obnovili so skoraj vse cerkve, 1936 je dal pobudo za gradnjo planinske cerkve sv. Krištofa (kupili zemljišče, zbrali ¾ sredstev, potem pa je druga svetovna vojna »požrla« ta denar in načrte. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je vrnil s pregnanstva, je v župniji sprejel in v župnišču naselil redovne sestre Klanjatelice Krvi Kristove.

45. Peter Pribožič, nadžupnik in dekan od 4. 7. 1948 do 24. 4. 1984

• v njegovem času so se od hočke nadžupnije ločili še zadnji dve župniji: 1.10. 1948 je nastala nova župnija Device Marije v Brezju (vasi Brezje, Dogoše in Sp. Dobrava – skupaj približno 4.000 vernikov); leta 1962 pa je bila ustanovljena še župnija Miklavž na Dravskem polju. V njegovem času je bila izvedena nacionalizacija in agrarna reforma, v katerih je komunistična oblast župniji pobrala večino zemljišč (39 ha njiv, vinogradov in travnikov), verouk je bil »izgnan« iz šole, versko življenje »stlačeno« za zidove cerkva in zakristij, kapele, križi in znamenja oskrunjena, procesije prepovedane, leta 1952 so prepovedali celo blagoslove vel. jedil... So pa imeli v njegovem času tri misijone: 1960, 1962, 1970. Večja obnovitvena dela: 1948 obnovljeni stranski oltarji žup. Cerkve, 1949 je bil obnovljen in prestavljen krstni kamen in postne slike glavnega oltarja, 1950 nova zasteklitev in električna napeljava; 1951 prenovljena notranjost p.c. sv. Miklavža; 1952 je bil odstranjen starodaven zid in kapelica Janeza Nepomuka (zaradi gradnje nove ceste). 1957 – prenovljena notranjost žup. cerkve; zunanjost pa 1960 – to leto tudi naredili nizek zid okoli cerkve in uredili okolico; 1963 obnovili streho na stolpu žup. cerkve. Pri p.c. sv. Mihaela v Razvanju so 1964 obnovili stolp, naslednje leto pa notranjost cerkvice; 1966 je Hoče ponovno poplavila voda in imeli so ogromno dela z odpravo posledic poplave; 1967 so v Razvanju kupili nov zvon; podružna cerkev sv. Križa je prišla na vrsto 1970, ko je bila kar lepo obnovljena in elektrificirana.

46. Jože Hozjan, nadžupnik od 26. 4. 1984 do 15. 7. 1986

• leta 1985 je pripravil misijonski teden in skupaj z Razvanjčani obhajal 1000 letnico prve pisne omembe kraja, lepo je zastavil delo z mladino, pa z ŽPS; prekril streho na župnijski cerkvi in delno pri Križni kapeli. Iz Hoč je odšel za župnika v Beltince (1986-2001), od tam pa zaradi zdravstvenih razlogov leta 2001 za župnika na manjšo župnijo Pečarovci.

47. Marijan Jezernik, nadžupnik od 15. 7. 1986 do 9. 1. 1998

• v njegovem času so lepo nadaljevali delo z ŽPS in opravili ogromno obnovitvenih del: 1988 je bila popolnoma obnovljena zunanjost cerkve sv. Mihaela v Razvanju, 1989 so popolnoma prenovili streho in fasado na žup. cerkvi, v letih 1987-1989 so zgradili nov župnijski dom (na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja), nekdanji žup. kozolec pa preuredili v garaži in kurilnico;1994 so obnovili zunanjost in prekrili kamnito streho pri sv. Lenartu; 1995-1996 so popolnoma obnovili notranjost cerkve (ozvočenje, razsvetljava), preuredili klopi in na novo položili hrastov pod pod njimi, podaljšali in uredili kor, zgradili stopnice na kor znotraj cerkve, napravili centralno ogrevanje na plin, novi spovednici, preuredili prezbiterij z novim baročnim oltarjem, kupili tabernakelj (s Prihove), nov daritveni oltar in ambon, namestili nove vitraje (M. Jerman) in na kor postavili nove, mehanske orgle, izdelek nove Hočke orgelske delavnice – tako da so res z velikim veseljem in hvaležnostjo Bogu in ljudem obhajali 850 letnico prve pisne omembe hočke (nad)župnije. Ob tej priložnosti so tudi pripravili in izdali precej zajeten in zelo kvaliteten zbornik z naslovom: HOČE – 850! V letu 1997 so nadaljevali z obnovo notranjosti razvanjske cerkvice, naredili nov parket pod klopmi in nove klopi. Po smrti celjskega opata g. Friderika Kolška, je bil g. Marijan Jezernik imenovan za mestnega župnika in opata v Celju. Izvoljen za tamkajšnjega dekana. Od leta 2006, ko je v Celju nastala nova škofija – je tamkajšnji stolni župnik.

48. Alojz Petrič, nadžupnik od 10. 1. 1998 dalje

1998: tlakovanje poti od župnišča do cerkve, ob cerkvi dozidali škarpo in nove kamnite stopnice (g. Podhostnik), polovico zidu in stopnice proti gostišču Divjak je postavil SCT. Na novem zidu smo namestili novo kovano ograjo (izdelal g. Pahole iz Razvanja).

1999: tlakovanje platoja med potokom in zidom ob cerkvi

2001: elektronsko vodena ura, bitje in zvonjenje (g. Geza Temlin)

2002: delno obnovili ostrešje in popolnoma na novo z bobrovcem prekrili staro župnišče

2003: obnova – brušenje in vnovično lakiranje podov pod klopmi in lesenega dela tlaka v prezbiteriju (g. Marko Glavica)

2004: nove kovinsko - lesene stopnice v zvonik (g.Vili Vršič, g. Andrej Kozel, g. Emeršič, g. Breznik)

        - nove, hrastove polkne na zvoniku (g. Emeršič Jože, g. Branko Breznik)

2005: obnovljeni – pozlačeni – in na stene v prezbiteriju nameščeni kipi evangelistov z nekdanje baročne prižnice.

2008: prebeljena zunanjost cerkve (Tolič)

        - prebarvana pločevina na strehi zvonika (Tolič)

        - nameščen nov strelovod (Trčko)

        - nameščena varovala na okenske police proti golobom (Trčko)

        - priklop na zemeljski plin (Milenkovič)

        - obnovljen križ ob cerkvi - g. Jože Emeršič; obnovljen korpus - škofijska rest. delavnica, nov hrastov les križa - daroval g. Simon Kozar, nova pločevinasta streha (g. Trčko), na novo nameščen kip Marije in tlakovana pot do križa (T. Lovrenčič)

2010: drenaža starega župnišča, ureditev kletnih prostorov

2010: postavitev škarpe ob starem župnišču in namestitev kovane ograje na njej (g. Pahole) , ureditev župnijskega vodnjaka

2011: nova vrata v kletnih prostorih starega župnišča (g. Jože Emeršič)

2012: prebeljena zakristija, prelakirana baročna omara (g. Tolič, g. Emeršič)

2016: obnovljen in "zravnan" križ na župnijski cerkvi (g. Vlado Robič) in pozlačena krogla pod križem (g. Boštjan Roškar)

2016: obnovljen oltar Srca Jezusovega (g. Boštjan Roškar)

2017: brušenje in vnovično lakiranje podov pod klopmi in lesenega dela tlaka v prezbiteriju (g. Marko Glavica)

2017: pridobljena in nameščena reprodukcija Hočke Madone (g. Čander, g. Emeršič)

2018: obnovljen oltar Srca Marijinega (g. Boštjan Roškar)

2018: na novo tapicirani stoli pred klopmi - (g. Pavel Malajner)

2018: obnovljen antipendij rožnovenskega oltarja (ga. Polonica Petek)

2018: obnovljen kip Jezusa za Božji grob (g. Boštjan Roškar)

2019: na novo izdelan (iz domačega borovega lesa) antipendij oltarja sv. križa (g. Jože Emeršič)

        - pobarvan antipendij in obnovljen tabernakelj na oltarju sv. križa (ga. Polona Petek)

        - obnovljen križ in korpus Križevega oltarja (B. Roškar)

        - obnovljena kipa Matere Božje in Janeza Evangelista pod križem na Križevem oltarju

        - nova oltarna slika Kalvarije (olje na platnu) (S. Mesarec)

2020: obnovljeni trije večji stenski križi (v novem župnišču), angel, kipec Marije z Jezuščkom (B. Roškar)

2020/21: dokončanje obnove Križevega oltarja (ga. Polonica Petek)

2021: na novo tapicirane klopi (g. P. Malajner)

2021: 3 vrtine in namestitev geosond za menjavo ogrevanja novega župnišča (g. Vili Beras + Letral d.o.o., g. Keršič)

2022: menjava oljne peči s toplotno črpalko (g. Vili Beras + Letral d.o.o., g. Keršič)

2024: obnovljen oltar rožnovenske Matere Božje (ga. Polonica Petek)

---------------

popis obnov drugih cerkva, glej pri posameznih cerkvah ...