-5. postna nedelja - leto b

Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu. (Jn 12, 24b)

Današnji evangelij nam govori o pšeničnem zrnu, ki obrodi sadove le, če pade v zemljo in umre, sicer ostane samo. Kaj nam želi Jezus povedati s to prispodobo? Ljudje smo kot pšenično zrno. Ustvarjeni smo za ljubezen, smisel našega življenja je darovanje (Bogu in ljudem) in to je edino, kar nas lahko osreči.

Darovanje in ljubezen pa zahtevata odpoved. Na nek način moramo umirati svojih željam, torej ne slepo slediti svojim strastem, svojim potrebam, svojim željam, če hočemo zoreti, se oblikovati, napredovati v veri in se darovati ljudem €“ v prvi vrsti svojim najbližjim in tudi drugim.

Mož in žena se morata velikokrat odpovedati vsak svojim željam in upoštevati drug drugega, če želita živeti v medsebojni harmoniji. Veliko se morata odpovedovati tudi v skrbi za otroke in jih že zelo zgodaj učiti, da ne morejo delati, karkoli se jim zahoče, ampak morajo upoštevati meje, ki jim jih postavljajo najprej starši, kasneje vzgojitelji, učitelji, €Ś Učiti se morajo upoštevati ne le svoje potrebe, ampak tudi potrebe drugih ljudi.

Hkrati pa je seveda izjemno pomembno, da človek poskrbi tudi za svoje potrebe, da upošteva tudi sebe in svoje meje ter tudi drugim postavlja meje, sicer ostaja nesrečen, neizpolnjen in lahko pregori. Samo človek, ki ljubi tudi sebe in živi v harmoniji s samim seboj, lahko ljubi in živi za druge.

Simona