Prav gotovo vas daje radovednost glede skrivnosti, ki jo omenja naslov. Naj vam zaupam, zakaj sem mamici, ko je prišla domov, skočila v objem. Moja mamica ni prišla sama. Pod roko jo je držal ati, še bližje pa ji je bil naš dojenček, moja sestrica Ema, ki bo prvega junija prišla na svet.

Kako se veselim tega trenutka! Najprej bom imela velik praznik, ko bom prvič sprejela Jezusa v svoje srce, nato pa dobim v naročje še sestrico, ki jo vsi z navdušenjem pričakujemo. Čutite, kako sem srečna? Z veseljem delim srečo z vami, prav pa se mi zdi, da vam zaupam tudi veliko skrb, ki smo jo imeli, ko smo zvedeli, da je mami noseča. Bilo je takole:

Bila sem sama doma. Delala sem domačo nalogo, ko me je nenadoma zmotil zvonec. Odprla sem vrata in pred mano je stala moja mami. Bila je čisto spremenjena. Nisem je utegnila vprašati, kaj se je zgodilo, ko me je objela in rekla: Veš, z našo Emo je nekaj narobe. Zdravnica pravi, da se lahko zgodi, da bo drugačna. Kako, drugačna? hitro vprašam, saj ničesar ne razumem.

Morda bo že na pogled drugačna, kot je Anita iz bloka, kjer živi babica. Ali pa bo imela težave pri hoji, pri govorjenju in se ne bo mogla učiti, zaključi mami svojo razlago. Spomnim se Anite. Skoraj vedno je pred blokom, ko obiščem babico. Prijazna je, rada se smeji in vedno me vpraša, kako sem. Ima povešene oči kot Kitajci in krajše prste na rokah. Slišala sem, da ji rečejo, da je prizadeta deklica in da bo vedno otrok, tudi ko bo stara. Beseda prizadeta mi ni všeč, bolj mi je blizu beseda drugačna. In naša Ema bo drugačna? En velik cmok sem začutila v grlu in solze so kar silile iz oči po obrazu. In kaj bomo zdaj? sem vprašala ljubo mamico.

Resno me je pogledala, me pobožala po glavi in rekla: Ema je naša in bo naša ostala točno takšna, kot je. Že v ordinaciji sem prosila Marijo, naj mi pomaga, da bom lahko sprejela Emo tudi, če se bo zgodilo, da bo drugačna. Pridi, prižgiva svečko in bova skupaj molili za moč. Zvečer se nama bo pridružil še ati in razmišljam, da bi tudi prijatelje prosila, naj molijo za nas.

Od takrat pa do danes vsak dan molimo za Emo, da bi bila zdrava kot jaz, da bi bila pridna in da bi čim lažje prišla na svet. Ne vemo, kakšna bo Ema, pripravljamo pa se, da bo lahko tudi drugačna, da bo potrebovala še več pomoči kot večina otrok.

Po: M. Razboršek