-2. postna nedelja - leto b

Rabi, dobro je, da smo tukaj. Mr 9,5b

Ste opazili, da se zadnje dni sneg pokorno umika s podlage in daje prostor travicam, trobenticam, zvončkom? Se spomnite povabila Božje besede prejšnje nedelje: Spreobrnite se in verujte evangeliju! Zdi se mi, kot da bi se še narava odzvala temu klicu in začela človeka ovijati v toplino ter ga vabiti v svoje kotičke.

Ničesar več ni skrito pod snegom, Gospod nam sedaj preko prebujajoče se narave govori in nas vabi. Danes beremo, kako je poklical Abrahama. Na prvi pogled težke in ostre besede! Pojdi in daruj mi svojega edinega sina! Kako enostavna se sedaj zdi odpoved kakšni hrani ali stvari, ki nam je ljuba, če pomislimo, da bi se morali v trenutku za zmeraj odpovedati ljubljeni osebi!

Pravijo, da je težko biti pravi kristjan. Bo kar držalo, če pomislim na Abrahamovo nalogo. Pa tudi če pomislim nase, ko me Gospod vabi na goro kakor ubogo učenko, da se tam srečam z njim. Saj bi bilo veliko lažje zamahniti z roko in živeti čisto po svoje! Tu, prav tu je zame priložnost, da premislim, kako je z mojo vero. Ali res brezpogojno zaupam, da mi želi Gospod dobro, čeprav se zdi na prvi pogled težko, nevarno ali skoraj nemogoče?!

Dragi bratje in sestre, če se vam v teh postnih dneh zazdi, da vas Gospod kliče in vabi na goro, pojdite z veseljem. Ne ustrašite se strmine, Gospod pozna naše sposobnosti in posebej za nas prebuja naravo, da bi nam pot k njemu bila prijetna!

Katja