-7. navadna nedelja - leto b

Sin, odpuščeni so ti grehi! Mr 2, 5

V veri, da mu bo Jezus pomagal, hromega kar na nosilih spustijo skozi streho. Ko Jezus vidi njihovo vero, izgovori preprosti stavek: Sin, odpuščeni so ti grehi! S kakšno lahkoto to naredi in tako prepričljivo, da se ustrašijo še pismouki.

Jezus z besedami in dejanji pokaže, da njegova primarna naloga ni, da bi čudežno ozdravljal telesne hibe, celil telesne rane, pač pa da očisti in zaceli notranje rane. Jasno pove in pokaže, da je veliko lažje biti zdravnik, ki nam pomaga shoditi, ali pa reši kakšno drugo zdravstveno težavo, težje pa je odpuščati.

Verjamem, da Jezus ni imel v mislih samo odpuščanja grehov, ampak odpuščanje nasploh. Velikokrat imamo v vsakdanjem življenju težave z odpuščanjem: kako odpustiti nekomu, ki mi je storil toliko gorja, šefu, ki se izživlja nad menoj, sosedu, ki si prisvaja mojo parcelo, politikom in gospodarstvenikom, ki so zavozili državo, tašči, ki me je užalila z besedami, odgovornim za slabo finančno stanje naše škofije, bratu, ker z menoj ne deli dediščine, sošolcu, ki me je udaril, hčerki, ki si je našla napačnega moža ...

Včasih res ni preprosto odpustiti. Jezus to zelo dobro ve. Ve, da smo takrat, ko ne (z)moremo odpustiti, ohromljeni €“ tako ali drugače. Takrat pojdĂmo tudi mi k Jezusu! Ne bo se nam potrebno spustiti skozi streho, saj nas Jezus vabi skozi odprta vrata. Kakšno olajšanje bo, ko nam bo Jezus rekel: Sin, odpuščeni so ti grehi. In kakšno olajšanje bo, ko bomo tudi sami zmogli izreči in v srcu začutiti te iste besede.

Matej