-Nedelja Jezusovega krsta - leto b

Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje. Mr 1, 11

Jezusovo veličastvo in njegova slava je bila v začetku precej skrita. Jezusova slava se je razodevala v dokaj neuglednih, celo bednih prizorih njegovega življenja.

Kdo bi npr. mogel razpoznati Božjo slavo v tistem novorojenčku, ki je prijokal na svet v revščini betlehemskega hleva? Kdo bi slutil Božjo slavo v komaj rojenem otroku, ki mu strežejo po življenju in se mora kot begunec umakniti v Egipt? Kdo je v mladem nazareškem tesarju prepoznal Božjega Sina?

Morda so malce zaslutili Božjo slavo v Jezusu modri z Vzhoda, ko so v nenavadni zvezdi videli znamenje novorojenega judovskega kralja €Ś Toda vse to je bilo bore malo.

Stvari so se začele nekoliko spreminjati, ko je Jezus stopil iz anonimnosti skritega življenja v Nazaretu. Njegova prva pot ga je vodila k Jordanu, k sorodniku Janezu Krstniku, da bi se mu dal krstiti. Ob tem dogodku so se mu odprla nebesa in navzoči so slišali glas iz nebes, ki je dejal: Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje!

To je bilo prvo zunanje razodetje Jezusove slave, prav potrditev njegovega Božjega izvora, ko ga je sam nebeški Oče pred ljudmi razglasil za svojega ljubljenega Sina, za obljubljenega Odrešenika.

Koliko so tedaj ti ljudje to razumeli, to pa je drugo vprašanje. Najbrž bolj malo. Večina ljudi je dejala, da je zagrmelo. Celo za Janeza Krstnika samega je bilo to presenečenje in je ostalo zanj zamegljeno.

Vsi so namreč pričakovali Mesija, ki se bo razodel z zunanjo slavo, Mesija, ki bo prišel z močjo in oblastjo. Jezus pa se je postavil v vrsto čisto navadnih ljudi, v vrsto grešnikov, med množico tistih, ki so priznavali, da so potrebni spreobrnjenja in očiščenja!

Ga znamo videti med nami? Si znamo pravilno razlagati njegova dejanja?

Po: J. Kužniku