Še utrujeni od starega leta smo stopili v novo leto. Še eno leto bomo morali prišteti svojim dosedanjim letom. Začnimo ga vpričo Gospodarja časov, da bo leto dober tek imelo.

Davni Rimljani so ob drugih bogovih poznali še Jana, po katerem se tudi imenuje prvi mesec v letu €“ januar. Ta njihov bog je imel dva obraza: eden je gledal nazaj, drugi naprej. Bog hišnega praga je bil, bog državnih meja, bog preteklosti in prihodnosti, z eno besedo bog prehoda, bog inventure in programiranja.

Kakor nekoč je tudi danes ne le pomemben, marveč včasih celo grozljiv tisti obraz boga Jana, ki gleda v prihodnost. Kaj bo prineslo leto, kakšne uganke in zanke nam nastavlja do tega trenutka še molčeča sfinga, ki ji rečemo leto? Kakor Abraham ni vedel, kako bo Bog izpeljal darovanje njegovega sina, edinca, Izaka, tako tudi mi lahko le megleno ugibamo, kakšne načrte ima Bog z nami v tem letu. Iz izkušenj tudi vemo, da se bo potrebno velikokrat podrediti okoliščinam. Le tu in tam bo zadnja beseda naša, določitev in dejanje v naših rokah.

Tudi kot župnijska skupnost se sprašujemo, kaj nam bo to leto prineslo. Vsega ne vemo in ne moremo niti predvidevati. Nekaj pa kljub temu želimo narediti in doseči. Pri delu potrebujemo predvsem Božji blagoslov. Le v tej luči postane Janov obraz prijazen in novoletni stisk roke topel. Je že tako. Če si hočemo voščiti iskreno, smo potrebni trije: TI, BOG in jaz, sicer bomo voščili s praznimi rokami. Le kako naj sam voščim srečo, ki je še meni manjka. Blagoslovi te Gospod in te varuj, je voščilni vzorec, ki ga je za svoje ljudstvo oblikoval Bog in še dodal, potem jih bom blagoslovil (prim. 4Mz 6,24.27).

Še nekaj. Naj nas v novo leto spremlja Marija, ki ima z ljudmi veliko izkušenj! Naj tudi ona tam gori posreduje, da nas bo Bog blagoslovil ob pravem času in na pravem kraju. Ona pa bo verjetno postavila znani pogoj: Kar vam poreče, to storite! Bog nam pomagaj, da bi v tem letu storili vse, kar je v naši moči, in hkrati zaupali v Božjo pomoč.

Po: M. Galizziju