-22. navadna nedelja - leto a

Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Mt 16,24

Po naši človeški pameti bi moralo biti na svetu tako, da se ne bi bilo treba ničemur odpovedati, da bi se izpolnila vsaka naša želja.

Beseda odpoved, ki je motila v današnjem evangeliju, zveni nekam tuje v svetu, kjer reklame obetajo same užitke in radosti. Trezno razmišljanje pa nam pove, da po tej poti ne pridemo do sreče. Z Jezusovimi besedami pomeni to, da brez odpovedi in križa ne moremo hoditi za njim. Cesta odpovedi mora biti tlakovana z ljubeznijo, potem nas ne bo zbadalo.

Jezus nam pravi, da smo njegovi prijatelji, če izvršujemo, kar nam on zapoveduje. Ne daje nam samo zapovedi, ampak tudi zgled odpovedi do konca. Jezus nam daje celo več kot zgled, daje nam samega sebe. Daje se nam v molitvi, pri maši, pri zakramentih, daje se nam po stikih s soljudmi €Ś

Bog trka. Potrpežljivo čaka, da odpremo. Ne bo delal sile. Rad bi nam povedal, da nosimo v sebi zaklad, ki bo toliko večji, kolikor bolj ga bomo delili z drugimi. Božja banka ima čudno poslovanje: več ko oddaš, več kapitala imaš.

Naj bo ta misel posebno živa v naši zavesti te dni, ko se začenja novo šolsko leto, pomembno obdobje za vzgojo mladega rodu pa tudi nas samih. Pri vzgoji mislimo na to, kar je božjega, in ne le na to, kar je človeškega.

Po: S. Čuk