-25. 6. 2011 ob 11. uri pri Vernikovih

Slovenska zgodovina je dolga več kot tisočletje, toda o samostojni Sloveniji govorimo samo 20 let. Koliko napak in mladostnih neumnosti se je zgodilo v teh letih €“ in se še bo €“ to je pač pot demokracije, ki v svoji svobodni odprtosti marsikoga zanese. Vendar ob tem večina državljanov ostaja zvestih, v okviru svojih različnih prepričanj ostajajo narodno zavedni in vedo, kaj je treba ob pravem času storiti za svoj kraj, svoje okolje, svojo domovino.

Zdaj, ko smo že dalj časa del velike evropske družine, bi se morali svoje narodne in državne identitete še bolj zavedati, da nas ne pogoltne globalni svet. Zato pa moramo ohranjati in živeti vrednote, ki gradijo zdravo skupnost. Kjer ni zvestobe sočloveku, družini, skupnosti €“ in sebi, tam je težko graditi odnose. Začnimo pri naših malih in mladih in jim podarjajmo tudi domovinsko ljubezen.

V vseh ključnih dogodkih v zgodovini Slovenije so se izkazali tudi pravi ljudje, ki so verjeli in zaupali, da je naš narod sposoben živeti svojo svobodo. Delovali so s svojimi idejami, vzpodbudnimi besedami in dejanji. Premalo vemo o vsem, kar se je v tej vojni za Slovenijo dogajalo, saj mnogi prvič slišimo za skrivališče orožja Teritorialne obrambe na Vernikovi domačiji v Hočah.

Tudi v našem okolju se moramo ob tej obletnici spomniti nekaterih ljudi, ki si za svoja dejanja zaslužijo priznanje. Ukrepati je bilo treba hitro in učinkovito, saj je bila Jugoslovanska armada s svojim skladiščem na lokaciji sedanjega Botaničnega vrta za naše okolje še večja nevarnost. Znak 20 let Maneverske strukture narodne zaščite sta med domačini prejela gospod polkovnik Venčeslav Ogrinc in gospod Jože Vernik.

Ob današnji slovesnosti nam naj bo toplo ob misli, da v teh ključnih trenutkih Slovenci niso bili malenkostni, politično in idejno razdeljeni €“ ampak je vse prežemala ista misel: Sedaj gre zares, za našo Slovenijo! In še vedno gre! Kjer le znamo stopiti skupaj, sodelovati in presegati ozke strankarske in druge razlike, tam življenje dobiva krila, ljudje smo ustvarjalni in marsikaj storimo. Tudi čez kakšno poleno, ki ti ga kdo meče pod noge, se da stopiti, če veš, da delaš v dobro vseh, v dobro svoje domovine.

Naj na današnji dan ponovno zaslišimo tiste občutene Cankarjeve besede, ki bi si jih moral vsak od nas zapisati v srce: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje! Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje €“ puste leže tam, strmĂŠ proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! /€Ś/ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila €“ zrasla so nebesa pod Triglavom. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!

Tekst iz veznega besedila med glasbenimi in pevskimi nastopi ter govori

Fotografije: Burut Celan