-4. velikonočna nedelja - leto a

Bratje, kaj naj storimo? Spreobrnite se! Apd 2, 37.38

Ugotavljam, da teče že osmo leto, odkar sem od Jezusa prejela milost spreobrnjenja. Takrat vseh dogodkov, ki so obrnili življenje vse družine na glavo, nisem razumela kot priložnost za novo življenje. Vem, da smo bili kot izgubljene ovce, ranljivi in nemočni; kot takšni bi bili lahek plen roparjem, ki takšne iščejo. Vendar Dobri pastir tudi izgubljenih ovc ne pusti. Pripravljeni smo mu bili slediti in sprejeti njegovo vodstvo. To pa je prinašalo v naša življenja veliko novega, veliko odrekanja sebi in stopanja na popolnoma nepoznane terene.

Družina se je prvič zbrala v družinski molitvi. Prav dobro se spomnim, da je bila molitev sramežljiva, kot da smo se sramovali sami sebe pri tem početju, češ da ne spada v naš medsebojni odnos in v naš dom. Vendar je bil občutek miru v naših srcih, ki smo ga takrat tako zelo potrebovali, zelo močan. Želeli smo delati dobro in prenašati bridkosti, ki jih ni bilo malo, zato da bo jutri boljše. In prav z družinsko molitvijo je Jezus utrjeval temelje naše vere, nas vedno bolj spreminjal in združeval.

Poziv k spreobrnjenju je naš vsakodnevni spremljevalec; če ga upoštevamo, je lahko tudi naš pomočnik. Uči nas popolnoma zaupati Jezusu in tako iskati pri vsaki nevšečnosti nekaj všečnega, pozitivnega.

Velja pa poskusiti, kajti če ne poskusiš in ne vztrajaš, tudi uspeti ne moreš.

Milena