-5. postna nedelja - tiha - leto a

€žJaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.€œ Jn 11,25

€žŽivljenje novo se budi ...€œ

V naravi je res tako. Kako pa je z nami?

Nam post prinaša kaj novega? Nas napolnjuje z življenjem ali s smrtjo? Zavedati se moramo, da telesna smrt ni najhujša, čeprav je logično, da žalujemo za svojimi najdražjimi. Žaloval je tudi sam Jezus, slišimo v današnjem evangeliju.

Težja kot telesna smrt je duhovna smrt, kadar ne znamo sprejeti svojega križa in se trmasto upiramo Bogu. Nikakor ne smemo z zavistjo gledati na Jezusova ozdravljenja in obujanja. Ni ozdravil in obudil vseh. So le primeri - čudeži, razodetja Božjega veličastva, da bi mi verovali. Dogajajo se tudi danes in strokovnjaki jih ne znajo pojasniti.

Nikjer ni omenjeno, da bi bil Jezus kdaj bolan, izkusil pa je strašno smrt, krutejšo od vsake telesne bolezni. Odločil se je, da se zgodi Božja volja, da bi dal zgled vsem nam, kako naj se soočamo s trpljenjem.

Največji dar, ki ga umrli in vstali Kristus ponuja našemu svetu, polnemu strahu pred smrtjo, ni skrivnost, kako ozdraveti, temveč kako dobro umreti, v trdnem prepričanju in zanesljivem upanju na vstajenje v večno življenje.

Vsi radi živimo tukaj in sedaj, a prav je, da na smrt gledamo kot na poslednje ozdravljenje. Smo namreč na poti domov - k nebeškemu Očetu in od nas je odvisno, kolikokrat bomo znali moliti kot Jezus in Marija: €žZgodi se tvoja volja.€œ

Erika