Pepelnica ni mejnik v cerkvenem letu, ki bi stal sam zase.

Je kažipot, ki uvaja v skrivnost odrešenja. V to skrivnost naj bi se v tem času s posebno prizadevnostjo vsak kristjan vključil.

Pepel je znak minljivosti vsega zemeljskega. Minilo bo naše življenje, v prah in v pozabo bo šlo vse, kar je človek naredil, pa naj bo še tako veliko. Pepel je tudi znak človekove grešnosti. Da se povrne v prah, mu je Bog napovedal šele, ko ga je zalotil, da je jedel sad z drevesa, ki mu je bil prepovedan.

Pepel, ki ga bo duhovnik potresel vernikom na teme, poprej blagoslovi z znamenjem križa. Križ uničuje greh in vodi k odrešenju. Temu, kar je po grehu postalo na človeku minljivo in umrljivo, vtiskuje križ pečat večnosti in neminljivosti. Greh je človeka pahnil v prah, križ ga iz prahu dviga v božje naročje. A le, če človek to hoče. Postni čas ga vabi, naj to hoče, pepelnična sreda mu pravi, naj ne odlaša. Začne naj že danes.