Kristjan se ne rodi, kristjan nastane, in to po Božjem ter po človekovem sodelovanju.

Takega zavestnega odpiranja naših globin in novega odnosa do vse resničnosti okoli nas se je enostavno potrebno učiti. Vaditi. Trenirati. Kot noben umetnik, obrtnik, znanstvenik, športnik €Ś ne nastane drugače, kot da ure in ure, dneve in celo leta vadi in trenira, tako lahko tudi praktični kristjani postanemo samo z vajo, kajti naša po grehu prizadeta narava bi najprej sama po sebi rada izbrala za nas slabšo varianto.

Učiti se gledati z Jezusovimi očmi, slišati z njegovimi ušesi, čutiti z njegovim srcem, vsega tega smo sposobni, le naučiti se moramo.

Zunanji svet nam pri tem ne pomaga. Zakaj vsakodnevna molitev, zakaj redna nedeljska sveta maša, zakaj redno obhajanje zakramenta sprave, zakaj vsakodnevni trud za telesna in duhovna dela usmiljenja in za krepostno življenje, če ne zato, da bi vse vedno bolj gledali in doživljali ter delali iz globin, kjer pa naj bi bili potopljeni v Božjo ljubezen.

Najprej se torej smemo potopiti v Ljubezen in nato moremo iz te ljubezni delovati. In prav k temu nas vabi tudi postni čas, ki je pred nami. Izkoristimo ga v naše dobro.

Po: dr. M. Turnšku