-4. navadna nedelja - leto a

Veselite in radujte se €Ś Mt 5, 12

Spet blagri! Ki me, kot ponavadi, nagovarjajo na njim lasten način. Pa vendar je k temu vedno mogoče dodati še kaj novega, kaj takega, kar v danem trenutku kriči po obravnavi. Ko sem se namenila napisati te vrstice, mi je v roke naključno prišlo malo starejše Sveto pismo, ki je opremljeno z vsebinskimi opombami. Ustavila sem se pri prvi.

Nikoli nisem popolnoma razumela, kaj pomeni blagor ubogim v duhu €Ś Približno sem si že znala razložiti, opomba pa mi je odprla drugačen pogled na stvar. Glasila se je namreč nekako tako: Ubog v duhu je tisti, ki v svojem srcu pravilno presoja vrednost zemeljskih dobrin. Torej ne hrepeni po bogastvu, če ga nima, in ne navezuje svojega srca nanj, če ga ima.

Glede na situacijo v Mariborski nadškofiji, v slovenski Cerkvi, v slovenski družbi in sploh v zahodni civilizaciji, ki jo je zajela brezkompromisna oblika kapitalizma in materializma, je jasno, v katero smer bi lahko nadaljevala. Pa ne bom. Nad tem sem pa res obupala in največ, kar lahko naredim, je to, da pri sebi stvari postavim na pravo mesto. Med imeti in biti pač ni enačaja.

Več kot jasno pa je, kaj pomeni blagor tistim, ki delajo za mir. A se kljub temu znajdem v zadregi, ko pomislim, zakaj se je tega tako težko držati. Zakaj v svojih okoljih lažje delamo razdor kot za slogo? Zakaj je preprosteje o človeku povedati kaj slabega kot pa kaj dobrega? Zakaj gremo celo tako daleč, da si v primeru, če slabo ni opazno na prvi pogled, izmislimo grdobije o nič hudega slutečem sosedu, sodelavcu, sofaranu ali celo o prijatelju? Še vedno in vedno znova nepojmljivo.

A naj ostanem pri bolečem spoznanju, da smo ljudje v svojem bistvu pač hudobni? Lahko bi! Pa ne bom. Veselim se, da mi biti pomeni več kot imeti; in radujem se, da imam dobro samopodobo, ki mi je nobeno obrekovanje ne more vzeti.

Julijana