Jezus je tako kot rabiji v njegovem času dajal svojim učencem več kot le govorjeno besedo.

Živeli so z njim, videli so ga, ko je delal s preprostimi ljudmi in z njim delili vse svoje življenje. Poklical jih je, da bi skupaj z njim prinašali veselo Božje oznanilo drugim.

Toda Jezusov način izbiranja in poučevanja učencev se je vsaj v eni pomembni stvari ločil od judovskega vzora. Običajno so se učenci pridružili učitelju, ki so si ga izbrali, Jezus pa je sam izbral dvanajstere. In včasih je komu tudi preprečil, da bi postal njegov učenec (prim. Mr5,18-19).

Jezusu ni šlo za to, da bi ustvaril versko društvo, kjer bi se vsi strinjali. Nasprotno - verjetno so si nekateri člani te skupine ostro nasprotovali, preden so postali zares njegovi učenci. Tako je Simon Gorečnik verjetno pripadal revolucionarni skupini, ki je hotela nasilno pregnati rimske okupatorje. Najbrž ni bil posebno vesel, ko je Jezus izbral Mateja za svojega učenca. Matej je bil izterjevalec davkov za Rimljane, okupatorjev pomagač najslabše vrste. Vendar je Jezus videl v teh različnih osebnostih lastnosti, ki so bile potrebne za prve cerkvene voditelje.

POMEN UČENCEV

Dvanajsteri učenci so imeli zelo pomembno vlogo v Jezusovem življenju in delu. Čeprav je eden iz skupine, Juda, Jezusa izdal, so mu drugi učenci ostali zvesti in so bili priče vsega, kar je rekel in storil. Vse, kar vemo o Jezusu, vemo prek njih.

Po Jezusovi smrti in vstajenju je Sveti Duh razgibal učence, da so razširili novico o tem, kdo je Jezus in kaj je dosegel. Brez njih se krščansko oznanilo nikoli ne bi bilo razširilo tako, kot se dejansko je. Po njih je Jezus nadaljeval svoje odrešenjsko delo.

ODGOVORNOST DANAŠNJIH UČENCEV

Iz podobnih razlogov smo tudi mi kot učenci bistvenega pomena za Božje delovanje v svetu. To lahko uvidimo, če pogledamo kakršnokoli ustanovo. Vsa politična, družbena in verska gibanja v dvajsetem stoletju imajo nekaj skupnega: zanašajo se na prizadevanje in žrtvovanje svojih pripadnikov. Če njeni ljudje niso pripravljeni delati za neko stvar, bo le-ta propadla, pa če se zdi še tako velika. Če pa vsaj majhna skupina ljudi dozori v prepričane pripadnike neke ideje, je lahko nadvse učinkovita. Pravijo, da je v oktobrski revoluciji 1917 samo en odstotek ruskih ljudi verjel v revolucionarne ideale. Še bolj to velja za prvo Cerkev. Vtis, ki ga je naredila, ni bil v nikakršnem sorazmerju z njeno številčnostjo.

Vir: net