-14. navadna nedelja - leto C

V katero koli hišo pridete, recite najprej: Mir tej hiši! Lk 10,5

Preden je Jezus poslal svoje učence v mesta in vasi oznanjat, da se je približalo Božje kraljestvo, jim je dal potrebne napotke. Med drugim tudi to, naj ne nosijo s seboj ne denarnice, ne torbe, ne sandal. Ko pa pridejo v katero koli hišo, naj najprej rečejo: Mir tej hiši!

In ker te besede veljajo tudi za nas, sem malo pometla pred svojim pragom in ugotovila sledeče:

Pred odhodom na pot še enkrat preverim (ponavadi), če sem vzela denarnico, dokumente, torbo, primerno obutev. Ne preverim pa, kakšna je moja zaloga miru. Ga imam dovolj, da ga bom lahko dala drugim, ali pa ga še zase nimam dovolj? Zavedam se, da ne morem dati tega, česar nimam. Jezus pa ne zahteva od mene nemogočega, ampak mi želi on dati mir, ki bi naj preko mene prehajal na druge. Zato je nujno, da svoje rezervoarje polnim pri Jezusu!

Na morebitni pomislek o tem, da so se časi spremenili, da je danes brez denarnice iti na pot nemogoče €Ś, se sprašujem: Ali so se časi res tako spremenili, da hočemo mir doseči z nasiljem, z ustrahovanjem, z vojno? In kar je še bolj zaskrbljujoče, da v takšen mir verjamemo.

To je v popolnem nasprotju z Jezusovimi besedami in željami, ko nas uči, da ob vstopu v hišo najprej rečemo Mir tej hiši. S tem nakazuje pomembnost te dragocene vrednote.

Mir v mojem, najinem srcu se, če to želiva in se za to trudiva, izliva v najin dom, na najine najdražje, na vse, s katerimi prihajava v stik. In od njih, če si za to prizadevajo, se širi dalje €Ś

Milena