-12.navadna nedelja - leto C

Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi €Ś Lk 9, 23

Za tokratno nedeljo bi se pa že spodobilo počitniško oziroma poletno razmišljanje. Poletje €“ letni čas, ki ga povezujemo z brezskrbnostjo, lagodnostjo, počitkom, rekreacijo, sprostitvijo €Ś Hja, temu je morda res tako, ko se človek šola, ko se pa čas študentskih dni zaključi, pa miselni preskok ni več tako samoumeven.

Kljub temu da je zunaj poletje, je določene stvari pač potrebno narediti, projekte končati, delovne obveznosti poravnati; kljub temu da je zunaj sonček, je stanovanje potrebno očistiti, oprati in zlikati; kljub temu da je vse (in vsi) bolj lahkotno in sproščeno, še vedno obstajajo moralne norme, ki se jih moramo držati tudi poleti, tudi takrat, ko nam to morda ne ustreza najbolj. Tudi sedaj nas obdajajo ljudje s svojimi željami, potrebami in pričakovanji in čeprav me kliče kolo, morje izgovarja moje ime in očaki vabijo, jih moram videti, jih moram slišati €Ś

Moje želje niso in ne smejo biti zakon. Trenutno res ni moderno, da bi se odpovedovali sebi, saj sem jaz center univerzuma. Spet pa so nam bili postavljeni drugačni standardi, drugačni temelji, ki jih je danes v izrazito sebično naravnani družbi še kako težko opaziti. In potem se čudimo, da je družba v krizi, da nas pesti kriza vrednot. Ne, ni krize vrednot, je pomanjkanje oziroma odsotnost vrednot.

Poletni meseci pa so lahko tudi priložnost za lažje in pogostejše odpovedi samemu sebi, saj je vendarle drugih pritiskov manj. Ne smemo pa pozabiti, da križ, ki ga vsak posameznik nosi, ni na dopustu nič manj težak. Problemi gredo zraven, kamorkoli se že odpravimo. Z odpovedovanjem svoji sebičnosti pa jih bomo gotovo lažje presegali.

Julijana