-11. navadna nedelja - leto C

Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica. (Lk, 7, 39b)

Danes smo v evangeliju slišali, kako je farizej opazoval skesano grešnico, ki je padla pred Jezusove noge in jih močila s svojimi solzami. V mestu se je veliko govorilo o njej, o njenih grehih, sedaj pa jo je videl, kako joče ob Jezusu. Prepričan, da sam nima greha, je sam pri sebi mislil: Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je, vedel bi, da je grešnica.

Iz tega odlomka mi najbolj odmeva to: kako zelo kruti znamo biti ljudje, ko sodimo in presojamo druge. Tako kot farizej, si mislimo, da natančno vemo, kakšen je človek, kako velik grešnik je, kako nevreden je, koliko je v njem slabega€Ś€Śin se imamo seveda za boljše od njega, tako kot ta farizej. Kako hitro začnemo obsojati in presojati dejanja ter življenje drugih ljudi €“ seveda iz svojega zornega kota! Ne zavedamo se, da ne vemo, kaj nosi človek v svojem srcu, kaj vse je v življenju doživel, kaj vse je vplivalo in še vpliva na njegovo življenje, njegov značaj, njegove odločitve€Ś

Jezus pa gleda na človeka drugače kot mi. Seveda ostro zavrača vsak greh (za vsak greh bomo nekoč tudi dajali odgovor), toda z neskončno ljubeznijo sprejema vsakega skesanega grešnika, ki se odloči, da bo spremenil svoje življenje. Farizeju je povedal: Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi (Lk, 7, 47). Zato: prepustimo sodbo o drugih Bogu €“ samo on ve, kakšen je človek in kaj nosi v svojem srcu.

Simona