Bog je ljubezen in je velika skrivnost in ime mu je Sveta Trojica. Zaradi greha prvega človeka in zaradi mnogih pregreh človeških rodov Bog človeka ni zavrgel, ampak mu je poslal odrešenje. Na mnogovrsten način €“ kot Oče, kot sin in kot Sveti Duh.

Ob prazniku Svete Trojice naj bi se posebej poglabljali v to nedoumljivo skrivnost. Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje (Jn 3,16).

Ta Sin, spočet od Svetega Duha, tretje božje osebe, učlovečeni Bog, obljubljeni Odrešenik, je s svojim rojstvom, s svojim naukom, s svojo smrtjo na križu in s svojim vstajenjem zaobrnil tok zgodovine, ozdravil je smrtne rane človeštva in začel dobo velikega povratka k Bogu.

Vračanje k Bog je počasno, a stanovitno. Povezano je z naravnim razvojem in mora upoštevati celo vrsto zaprek in skrivnostno silo svobodne volje pri posameznikih in v povezanih skupnostih.

Toda najpomembneje je, da sta narava in nadnarava, ki sta bili sprti med seboj, s prihodom Kristusa, učlovečenega Boga, na svet vnovič zedinjeni in skupno težita k vse večjemu razvoju celotnega človeka.