Na nedeljo Dobrega pastirja je v bogoslužju v ospredju prispodoba Jezusa - Dobrega pastirja.

Dobri pastir pozna svoje ovce, te pa poznajo njega in gredo za njim. Pastir skrbi zanje, jih hrani in varuje, daje jim življenje. Končno: zveza med pastirjem in ovcami je neprelomljiva in trdna, ker za njo stoji Bog sam, ki je zvest in drži svojo besedo.

S temi prispodobami izraža Jezus odgovornost, ki jo ima Bog do ljudi. V luči evangelija in tudi današnje prispodobe o Dobrem pastirju je smisel vsake oblasti služenje skupnosti. Pastir je dolžan skrbeti in se celo žrtvovati za tiste, ki so mu zaupani.

Vsi člani Cerkve smo odgovorni zanjo, vsi smo poklicani, da po svojih zmožnostih in sposobnostih skrbimo in delamo za Božje kraljestvo. Nikomur ne more biti vseeno ali ljudje poznajo Jezusa Kristusa in mu sledijo kot dobremu pastirju ali ne.

Toda v Cerkvi so določeni ljudje, ki to odgovornost sprejemajo nase na čisto poseben način. To so duhovniki in misijonarji, pa redovniki in redovnice. Zato je nedelja dobrega pastirja še poseben njihov dan in dan nas vseh, da pomislimo nanje in njihovo službo.

Današnja nedelja je nedelja duhovnih poklicev. Tudi duhovni poklic je poklic, podoben drugim poklicem, se pravi, da temelji najprej na veselju, ki ga imamo z njim. Kdor se odloči za ta poklic, prav gotovo ne postavi na prvo mesto osebne koristi, pač pa službo bližnjemu. Hoče narediti nekaj, kar mu narekuje srce, predvsem pa bi rad delal in se posvetil zadevi, ki je smiselna in ki ima trajno vrednost. Če kaj, potem je to Božje kraljestvo, potem je to tista zaveza Boga z ljudmi, ki je zasnovana na neprelomljivi Božji zvestobi do nas.

Predvsem pa duhovni poklic izhaja iz prijateljstva do Jezusa Kristusa, iz ljubezni do njega.

Nedelja dobrega pastirja je priložnost za nas vse, za vse člane Cerkve, da se najprej vprašamo, kako gledamo na poklic na splošno, potem pa tudi na duhovni poklic. Kaj pri odločanju za poklic postavljamo v ospredje: zgolj in samo dobiček in korist, ali pa tudi poslanstvo in našo odgovornost za druge ljudi, za domač kraj, za cerkveno in krajevno skupnost in nenazadnje tudi za našo narodno in državno skupnost. Kajti samo tam, kjer je dovolj posluha za večje vrednote kakor so osebna blaginja, dobiček, udobje in korist, bo Jezus lahko našel mlade ljudi, ki bodo slišali, ki bodo prisluhnili njegovemu povabilu: Pridi in hodi za menoj in napravil te bom za ribiča ljudi.

DOBRI PASTIR IN DUHOVNI POKLICI

Na nedeljo Dobrega pastirja je v bogoslužju v ospredju prispodoba Jezusa - Dobrega pastirja. Dobri pastir pozna svoje ovce, te pa poznajo njega in gredo za njim. Pastir skrbi zanje, jih hrani in varuje, daje jim življenje. Končno: zveza med pastirjem in ovcami je neprelomljiva in trdna, ker za njo stoji Bog sam, ki je zvest in drži svojo besedo. S temi prispodobami izraža Jezus odgovornost, ki jo ima Bog do ljudi. V luči evangelija in tudi današnje prispodobe o Dobrem pastirju je smisel vsake oblasti služenje skupnosti. Pastir je dolžan skrbeti in se celo žrtvovati za tiste, ki so mu zaupani. Vsi člani Cerkve smo odgovorni zanjo, vsi smo poklicani, da po svojih zmožnostih in sposobnostih skrbimo in delamo za Božje kraljestvo. Nikomur ne more biti vseeno ali ljudje poznajo Jezusa Kristusa in mu sledijo kot dobremu pastirju ali ne. Toda v Cerkvi so določeni ljudje, ki to odgovornost sprejemajo nase na čisto poseben način. To so duhovniki in misijonarji, pa redovniki in redovnice. Zato je nedelja dobrega pastirja še poseben njihov dan in dan nas vseh, da pomislimo nanje in njihovo službo.

Današnja nedelja je nedelja duhovnih poklicev. Tudi duhovni poklic je poklic, podoben drugim poklicem, se pravi, da temelji najprej na veselju, ki ga imamo z njim. Kdor se odloči za ta poklic, prav gotovo ne postavi na prvo mesto osebne koristi, pač pa službo bližnjemu. Hoče narediti nekaj, kar mu narekuje srce, predvsem pa bi rad delal in se posvetil zadevi, ki je smiselna in ki ima trajno vrednost. Če kaj, potem je to Božje kraljestvo, potem je to tista zaveza Boga z ljudmi, ki je zasnovana na neprelomljivi Božji zvestobi do nas. Predvsem pa duhovni poklic izhaja iz prijateljstva do Jezusa Kristusa, iz ljubezni do njega. Nedelja dobrega pastirja je priložnost za nas vse, za vse člane Cerkve, da se najprej vprašamo, kako gledamo na poklic na splošno, potem pa tudi na duhovni poklic. Kaj pri odločanju za poklic postavljamo v ospredje: zgolj in samo dobiček in korist, ali pa tudi poslanstvo in našo odgovornost za druge ljudi, za domač kraj, za cerkveno in krajevno skupnost in nenazadnje tudi za našo narodno in državno skupnost. Kajti samo tam, kjer je dovolj posluha za večje vrednote kakor so osebna blaginja, dobiček, udobje in korist, bo Jezus lahko našel mlade ljudi, ki bodo slišali, ki bodo prisluhnili njegovemu povabilu: Pridi in hodi za menoj in napravil te bom za ribiča ljudi.