Hči mi je rekla, da dišim po mami. S temi besedami me je neizmerno osrečila. Želim si, da bi vse ženske vedno imele ta sladek vonj po mami.

Toda ljubica, po čem pa dišim, saj ne uporabljam ne losionov, ne parfumov, ne krem. Gotovo nimam kakega posebnega vonja.

Motiš se, mami, lepo dišiš. Dišiš po mami, mi odvrne nasmejana.

Njen odgovor me prevzame. Zamislim se nad besedami, ki so polne ljubezni, nežnosti in topline.

Dišiš po mami€Ś Nikoli nisem pomislila na ta vonj, ga poimenovala in opredelila, toda zdaj vem, da tudi moja mama tako lepo diši po mami. Dišiš po mami, kadar si nežna, ljubezniva, razumevajoča. Dišiš po mami, kadar se igraš z otroki, ne da bi pomislila na svojo frizuro. Kadar postaneš spet deklica in se z njimi igraš z žogo, punčkami in kolebnico. Dišiš po mami, kadar z njimi prepevaš in jim bereš pravljice. Kadar poslušaš njihovo godrnjanje in prisluhneš njihovim težavam. Dišiš po mami, kadar v težkih trenutkih najdeš prave besede. Dišiš po mami, kadar jih v bolezni skrbno neguješ. Dišiš po mami, kadar jim dovoliš, da jih prijatelji obiščejo in se ne meniš za nastali nered. Dišiš po mami, kadar prenašaš njihove vragolije in se pogovarjaš o njihovem priljubljenem športu, čeprav se na to prav nič ne spoznaš. Dišiš po mami, kadar jih ljubeznivo grajaš in odločno nastopiš, ko je to potrebno. Dišiš po mami, kadar v pravem trenutku rečeš ne in da. Dišiš po mami, kadar jim zavzeto pomagaš pri učenju. Dišiš po mami, kadar se trudiš in se učiš biti mama vseh štiriindvajset ur na dan. Hči mi je rekla, da dišim po mami. S temi besedami me je neizmerno osrečila. Želim si, da bi vse ženske vedno imele ta sladek vonj po mami.