Bog uresničuje, kar je davno napovedal.

Marija je žena, katere potomec bo kači strl glavo; rodila bo tistega, o katerem je bilo Abrahamu napovedano, da bodo v njem blagoslovljeni vsi rodovi. Sin, ki ga bo Marija rodila, je tisti, ki ga je napovedal Jakob sinu Judu. V Marijinem sinu pride do popolnosti obljuba, dana po Jeremiju, Izaiju in drugih prerokih. Devica spočne Sina, ki se bo imenoval Sin Najvišjega.

Marija, čeprav mladenka, je ob tem dogodku pokazala zrelost dorasle žene. Z besedami dekla sem Gospodova priznava neskončno Božjo vzvišenost in iz tega izhajajočo popolno odvisnost od Boga. To ni narejena ponižnost, temveč je priznavanje resnice in dejanskega stanja. Človek je pri vseh sposobnostih in odlikah, ki jih morda ima, pred Bogom le stvar. Marija to resnico mirno priznava.

Marijina zrelost se kaže tudi v sprejetju Božje ponudbe. Čuti, da je Bog noče siliti. Zavestno in premišljeno mu ponudi svobodno služenje. Bog noče slepe pokorščine in Marija ima pri svoji odločitvi odprte oči. Marija se ni vznemirila, ker bi ji bilo pred angelom nerodno ali ker bi bila boječega značaja. Vzdrhtela je zaradi veličine dogodka. Z njo in po njej je v tistem trenutku vzdrhtelo vse stvarstvo.