Ko Janez govori o poročni gostiji, o vinu, ki ga zmanjka, o služabnikih in šestih kamnitih vrčih, o vodi, ki postane najboljše vino, prihranjeno za konec, govori o nas in našem življenju ter Božji zavzetosti za nas.

Vino, ki ga zmanjkuje, pomeni našo človeško ljubezen, ki jo tolikokrat pričenja zmanjkovati v vseh vrstah odnosov, zlasti v zakonskih odnosih, družinskih razmerjih ali v odnosih med delavci in delodajalci, bogatimi in revnimi.

Prazni kamniti vrči, torej vrči iz zemlje €“ kot smo mi, predstavljajo naše prizadevanje, da bi prišli do odrešenja in polnosti življenja z lastnim izpolnjevanjem zapovedi ali celo zgolj človeških zakonov. Novo najboljše vino pomeni Jezusovo slavo - življenje pri Očetu, v katero nas vodi in nas želi vanj pritegniti. Z njim je prišla ura prave svatbene gostije med Bogom in človekom. Zdaj je novo vino mogoče zajeti. Telo učlovečenega Boga, ki nam ga je rodila Marija, je postalo odprt vhod v nebesa že na zemlji. To novo vino je edino, ki resnično lahko razveseljuje življenje. Bog sam se v učlovečenem Sinu razodene kot pijanost ljubezni. Brez tega vina, ki je doživeta Božja ljubezen, človek izgubi svojo identiteto, svojo bogopodobnost in se razčloveči v svojih hrepenenjih, mislih, besedah in končno tudi dejanjih.