Vstopili smo v novo leto. Za nobenega od njegovih 356 dni ne vemo, kakšen bo.

Imamo pa nekoga, ki vidi v našo prihodnost. Sposoben in pripravljen nas je srečno voditi, če bomo upoštevali njegova navodila. Nič novega in posebnega ni v njih. Na pamet jih znamo.

Vera je vzvod, po katerem ohranjamo in obnavljamo zvezo s tistim, ki nas pozna, nas ima rad in nas vodi.

Po maši, spovedi in obhajilu si polnimo zaloge.

Z duhovnim branjem si širimo duhovno obzorje.

Prostovoljna odpoved je vzvod, ki nas vzdržuje budne in prožne. Kdor se ne zna premagati, je kakor razvajen otrok, nadležen sebi in drugim.

Preizkušnje nas utrjujejo v zaupanju, da kljub občutkom negotovosti varno letimo.

Praznina srca, ki jo prinaša uživanje zgolj materialnih dobrin, nam dopoveduje, da se z njimi sicer doseže užitek, ne pa sreča; nahrani telo, ne pa duša; zadovoljijo oči, ne pa srce.

Vključenost v skupnost vernikov nas povezuje v veliko božjo družino na zemlji. Verujemo, da se bo nadaljevala v večnosti.

Ko se trudimo za dobre odnose z ljudmi in lajšamo tuje gorje, se po najkrajši in najbolj varni poti bližamo končnemu cilju.