Kako različno bodo okrašeni domovi na praznični večer!

Kako čudovite stvarce prodajajo v bogatih deželah, da z njimi okrasijo božično drevo! Kako se potem vse iskri, blešči, trepeta v soju lučk. Ponekod pa še jelke in smreke ne rastejo! Tam v revnih deželah tudi ni razkošnih okraskov, kar pa jih je, jih revni ljudje ne morejo kupiti.

Tudi pri nas ne more vsaka družina kupiti vsega, kar si zaželijo otroške oči v trgovinah, kjer ustvarjajo občutek bogastva bleščeče, srebrne niti in pisane lučke. Vendar so okraski, narejeni s pridnimi otroškimi rokami, najlepši okras! Vsaka iz papirja izstrižena zvezdica, narejena v adventnih večerih za družinsko mizo, bo s svojo preprosto lepoto oznanjevala veselo prazničnost, če bo le veselo in praznično naše srce.

Kako žalostno bo v bogatih hišah, če bodo žarele le lučke in se iskrili le srebrni okraski na drevesu €“ kako veselo bo v domovih, če bodo ob drevescu, okrašenem z lastno iznajdljivostjo, žarele srečne otroške oči!

Velikokrat sem jih opazoval, a vedno sem v njih odkril nekaj novega, nekaj lepšega, nekaj, kar je obogatilo mojo dušo. Vedno, ko to premišljujem, mi pohiti spomin v lepoto narave, pobeljene s snegom, k topli peči, od koder opazujem preproste jaslice s štal'co v sredini in v njem novorojeno Dete z Marijo in Jožefom.

Jaslice so tudi v cerkvi, veliko večje, bolj mogočne. Tam tečejo slapovi, se vrtijo mlini, celo pastirji se premikajo k Jezusu. Zakaj vse to? Vem, da je bilo popolnoma drugače v tisti daljni deželi, kjer se je pred 2000 leti rodil Odrešenik. Vsa ta lepota naših jaslic mi hoče nekaj povedati, želi v meni nekaj odkriti. Pove mi, da se Jezus ni rodil daleč od nas, ampak čisto blizu, da se je rodil za vse ljudi.

Jezus, moraš priti v moje srce in ga ogreti s svojo navzočnostjo. Prosim te, pridi.

Ministrant 2/1981-82, str. 6