-4. adventna - leto C

Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo. Heb 10,9

Življenje, naše bivanje v tem blagodejnem okolju, kamor smo postavljeni, je prav zares lepo! Lep je ta liturgični čas, vedno glasneje slišimo besede tolažbe in vzpodbude: ...prihajam, prihajam ... Pa je to res?!

Prihaja Jezus res v lepo okolje in lep čas? Ne moremo sicer trditi, da živimo v čisti temi, kjer ni prihodnosti, moramo pa priznati, da je naše, zemeljsko 'kraljestvo' vse preveč prežeto z bolečino, obupom in vsem, kar hromi človekovo dušo. Toda naš nebeški Oče je že v starozaveznem ljudstvu poznal človekovo šibko naravo in strto srce in pozna jo še danes. Jezus pa prav zato prihaja ... Prihaja k nam ...

Kolikokrat sama občutim to šibkost, ta obup; kot da bi mi odmiralo telo, se me polasti utrujenost ... Toda vstanem! Čaka me študij, domači potrebujejo pomoč, moji prijatelji pogovor ... tako vstanem in grem, čeprav ne bo lahko. Pa je bilo lahko tebi, Jezus, ko si ponižno sprejel Očetovo voljo, čeprav bi kot Bog lahko obrnil stvari sebi v prid?! Toda kot človek si čutil bolečino, ki jo čuti tvoja Cerkev, tvoje ljudstvo.

Ne, ni bilo lahko, toda vstal si!

Tudi jaz želim tako vstati in ti zaklicati: Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo. Tvoja volja, Gospod, je namreč, da v odnosu z drugimi postajam vedno bolj jaz, ne morem se naučiti ljubiti v samoti, brez čudovitih ljudi, ki me po tvoji milosti obkrožajo!

Božja volja je, da smo osvobojeni greha, da lahko svobodno zaživimo odnos ljubezni. Jezusove besede: Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, nas približajo tisti ljubezni, za katero si celo pripravljen umreti ... lahko dojamemo to?!

Katja