-32. navadna - ZAHVALNA nedelja

€Ś ta je dala od svojega uboštva vse, kar je imela. Mr 12,44

Na koncilu je neki škof dejal: Naj bi imeli tudi stokrat več duhovnikov, še tako dobrih in svetih, Cerkev vendar ne bi mogla izvrševati svojega vesoljnega poslanstva brez laikov.

Saj so tudi laiki €“ verniki po krstu in birmi in po prejemanju Gospodovega telesa pravi udje Kristusovega skrivnostnega telesa, Cerkve. Tudi v njih prebiva Sveti Duh. Vsi, ki smo po krstu včlenjeni v Kristusa, smo Cerkev. Vsi krščeni smo Cerkev in tako odgovorni zanjo ter za človeški rod, ki mu mora Cerkev kot celota prinašati evangelij in milost odrešenja.

Motijo se tisti, ki spričo dejstva, da nimajo tukaj stalnega bivališča, marveč da iščemo prihodnjega, menijo, da zato svoje zemeljske dolžnosti lahko zanemarjajo, in se ne zavedajo, da je po veri sami spolnjevanje teh dolžnosti v skladu s poklicanostjo, v katero je vsak poklican, še bolj stroga obveza.

Toda v nič manjši zmoti niso tisti, ki nasprotno mislijo, da se smejo tako utopiti v zemeljske posle, kakor da bi le-ti ne imeli nič opraviti z verskim življenjem, ki po njihovem mnenju obstoji izključno v bogočastnih dejanjih in v izpolnjevanju nekaterih naravnih dolžnosti.

To, pri mnogih nastopajočo razklanost med vero, ki jo izpovedujejo, in njihovim vsakdanjim življenjem, je treba prištevati med največje zablode našega časa. Kakorkoli že, priznati moramo, da bi bila podoba sveta precej drugačna, če bi laiki bolj živeli svojo vero v svojem okolju.

Koncil namreč pravi, da moramo narediti Boga prisotnega v vsakdanjem življenju. Vera mora biti pristna in doživeta.

Tvoj prispevek k temu je dar uboge vdove. Naj bo še tako majhen, če je iz prepričanja, iz srca, iz želje, da bi bilo v svetu več Boga, je to največ, kar lahko storiš.

Po: Bogoslužno leto B