Kdor svojim zapuščenim bratom in sestram ne pomaga in z njimi nima usmiljenja, ta tudi sam ne bo dosegel usmiljenje pri Bogu. A.M. Slomšek

Učili smo se jih na pamet: duhovna in telesna dela usmiljenja. Mogoče bi še izbrskali iz spomina to ali ono: lačne nasičevati, žejne napajati, nage oblačiti ... In potem duhovna: grešnike svariti, nevedne učiti, ...

Pa to ni važno. Končno vse ostane na papirju, vprašanju za veroučence. In če pomislimo, nas pravzaprav nihče ne prosi za vodo, ali vsaj redki; nagi ne hodijo, v ječe ne moremo. In v modernem času, kako naj grešnika svarim, saj mi bo zameril. Celo poučevati je nevarno, ker me bodo imeli za pridigarja. Tako se vsa ta dela usmiljenja lep katekizemski odgovor.

Življenje pa gre svojo pot.

In vendar je evangelij zame in za danes.

Morda bi nam Kristus takole govoril: Prosil sem te, da bi mi po šoli nekaj razložil, pa nisi hotel. Bil sem žalosten, potrt, pa si šel molče ali celo prezirljivo mimo mene. Bil sem vesel in razigran, pa si mi vrgel vzdevek: bedak. Bil sem poln navdušenja in to za dobro stvar, pa si mi navdušenje ugasnil s svojimi modrimi nasveti in pikro opazko. Bil sem res slab in sem padel, pa si s posmehom šel mimo im mi nisi privoščil dobre besede, ki sem jo prav tedaj tako potreboval.

Še in še bi lahko naštevali. Poglej okoli sebe prav te obraze, s katerimi se vsak dan srečuješ. Ali ni vsak tvoj bližnji in vsak dan potreben tvoje dobrote?

In kaj oni oddaljeni, resnično lačni, resnično izgubljeni, ki so tudi potrebni naše pomoči? Bomo brez srca?

Iz: Lepo je biti mlad