Ta ljubeči Bog in človek, ki je ležal v jaslih in je za nas umrl na križu, hoče bivati med nami vse dni do konca sveta. Zato naredi največji čudež svoje ljubezni.

Skrije svoje božanstvo, svojo človeško naravo in se v najsvetejšem zakramentu oltarja spremeni v mali košček pšeničnega kruha.

Velik in nerazumljiv je prvi čudež njegove ljubezni v jaslih, ko je za nas ljudi postal človek. Večji je drugi čudež njegove smrti, ko je za nas umrl na križu. Največji čudež njegove ljubezni je tretji, njegova resnična navzočnost v najsvetejšem zakramentu oltarja. V jaslih in na križu je Jezus, da bi nas odrešil, prikril svoje božanstvo. Na oltarju prikrije tudi svojo človeško naravo. Le njegova ljubezen ga zadržuje med svojimi, da bi se lahko ves in tesno združil z nami, zato da ostanemo mi v njem in on v nas. Bratje! Ali čutite ta trikratni čudež Jezusove skrivnostne ljubezni v zakramentu oltarja?

Jezus biva v tem zakramentu zaradi neskončne ljubezni do Cerkve in do nas. Cerkve ni hotel pustiti same v tej solzni dolini in mi njegovi zvesti pričevalci naj ne bi bili kot uboge sirote. Bogati starši zapustijo svojim otrokom denar in imetje, hiše in polja, zato da bi se njihovi otroci nanje spominjali. Jezus ni imel na zemlji lastnine, kamor bi lahko položil svojo glavo. Zato je zapustil svoji Cerkvi in njenim zvestim v najsvetejšem zakramentu oltarja svoje največje imetje, svoje meso in svojo kri. Tako biva v svoji Cerkvi kot Božji ženin, v vsakem krščanskem občestvu kot pastir in v vsaki krščanski duši, ki ga vredno prejme.

Jezus resnično biva v tem zakramentu, da bi nam bil pomoč v stiski, da bi hranil našo dušo in nas poživil za nebeško kraljestvo. Z njegovega prestola milostno tečejo potoki milosti. Tako kot od trte vse veje uživajo sok življenja, da lahko rastejo in prinašajo sadove, tako verniki črpajo vedno novo življenje iz tega zakramenta.

Anton Martin Slomšek