Velikokrat se sprašujem, kaj Bog želi od nas, kaj je njegova volja. Odgovor na to vprašanje lahko iščemo tudi v Svetem pismu.

Vendar si moramo priznati, da ne razumemo vedno vsega zapisanega, saj smo samo ljudje. Tudi največji znanstveniki odkrivajo, kako veliko je še neznanega in nepojasnjenega. Sveto pismo moramo brati spoštljivo, brez napačne želje po nekem skrivnem znanju, ki bi nas lahko rešilo na magičen način, samo po sebi.

Včasih ljudje beremo Sveto pismo podobno kot kakšen horoskop in iščejo v njem napovedi za lastno prihodnost. Čeprav je Sveto pismo na nek način tudi knjiga prerokb, so te vsekakor čisto drugačne, kot pa golo napovedovanje prihodnjih dogodkov, kakor je to pri branju horoskopa. Potrebno je vedeti, da je med branjem horoskopa in branjem Svetega pisma v tem pogledu velika razlika.

Pri branju horoskopa gre namreč za bolno religioznost. Človek zaradi občutka negotovosti, s katerimi težko živi, išče popolno gotovost in varnost glede svoje prihodnosti. Zato hoče konkretne in jasne odgovore, kaj bo z njim in s svetom v prihodnosti. Hkrati pa se sam čuti nemočnega, da bi v prihodnosti karkoli spremenil. Zanj je bolje, da je prihodnost določena, tako ni sam ničesar kriv in odgovornost zvali na usodo.

Bralec Svetega pisma ne išče lažne gotovosti, češ da bo Bog sam vse poskrbel in da je od njega vse odvisno. On živi v osebnem odnosu z Bogom, v veri se naslanja nanj in sodeluje z njim v graditvi lastne prihodnosti. Zato Sveto pismo ni zbirka napovedi za prihodnost, kot prestavljajo horoskop, temveč knjiga, ki nam pomaga, da z živim Bogom vzpostavimo dialog, ga poslušamo in se odzivamo. Gospod pa nam bolj kot kaj se bo zgodilo govori, kaj naj mi storimo, da bomo izvršili načrt in na tem svetu srečno živeli. Zato ni najbolj prav, da bi od branja Svetega pisma pričakovali fascinantne napovedi za svoje življenje.