-11. navadna nedelja - leto B

€žKo pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.€œ Mr 4,29

Zbudila sem se v turobno jutro. Pohitela sem na sprehod, da me ne bi presenetil dež. Stopala sem po mehki travnati preprogi in nenadoma sem na hrbtu začutila toplino nežnega sončnega žarka.

V mislih mi je odmevala Božja beseda, ki sem jo brala prejšnji večer. €žGospod, hvala ti za to jutro, za vsak sončni žarek, za vso dobroto, ki mi jo izkazuješ (prim. Ps 92, 2).€œ

V moje srce je vstopil Gospod. Le droben sončni žarek, nobena odvečna skrb ali nestrpnost nista potrebni, da je On vedno z nami. Čakati moramo potrpežljivo in zaupati v Njegovo pomoč in naši dnevi bodo kljub €ždežju€œ vedno €žsončni€œ.

Kot zemlja rodi sama od sebe, tako bomo mi obrodili sadove, če se Mu bomo pustili voditi (prim. Mr 4,28). Nikar ne zavračajmo ljudi, ki nam jih pošilja na pot Bog, saj smo v bistvu poslani drug drugemu, da si pomagamo na tem kratkem zemeljskem romanju. Tega ne zvemo vedno takoj, ampak šele po določenem času. Če jih ne sprejmemo, seveda tega ne zvemo nikoli €Ś

Nikar ne prenašajmo besed, ki smo jih slišali, saj jih mnogokrat ne razumemo prav in lahko naredijo še večjo škodo. Z osebo, ki nas je prizadela, se pogovorimo na štiri oči ali pa ji odpustimo in jo še bolj ljubimo.

Vse to so sadovi dobre žetve in ne bo nas strah pojaviti se pred Kristusovim sodnim stolom, da prejmemo svoje plačilo (prim. 2 Kor 5,10).

Erika