-4. velikonočna nedelja - Dobri pastir - leto B

"Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem." Jn 10,17

Iz globin mojega spomina je na površje vedno močneje pronical občutek prizadetosti, ki sem ga kot otrok doživela v osnovni šoli. Tovarišica (učiteljica) nam je vezano na gradivo tiste ure razlagala, kako je bila mati ponosna na svojega sina, ki je dal življenje za domovino. Nisem in nisem mogla razumeti te ponosne mame. Morala bi biti žalostna €Ś . Kako čudna mama!

Prav ta stavek, ki ga bom sedaj še enkrat napisala, me je ponesel toliko let nazaj in me sprva močno zmedel: Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. (Jn 10,17)

Večkrat zapored sem ga prebrala, kajti čustva iz otroštva so prehajala vanj in me begala. Daje Jezus svoje življenje zato, da bi si pridobil Očetovo ljubezen? Ne, nikakor, temveč iz ljubezni do nas ljudi.

In k temu takoj doda: Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta. (Jn 10,18)

V svoji grešnosti se premalo zavedam Jezusovega darovanja na križu in njegove brezpogojne ljubezni. Iskreno pa sem mu hvaležna za novo življenje, ki ga je podaril meni in mojim najdražjim.