-2. velikonočna - bela - nedelja Usmiljenja

Gospod je z menoj, ne bojim se €Ś

Iz današnjih odlomkov Božje besede bi lahko sestavili bogat kolaž, ki bi nas v prvi vrsti opomnil na bistvu naše vere. Morda se nam v tednu po veliki noči zdi, da to ni potrebno, saj nam je še preveč živo pred očmi, pa vendarle €Ś

Biti enega srca in ene duše €Ś, imeti skupno lastnino in vsak dobi tisto, kar potrebuje. A ne predstavlja to še vedno ideala? Kapitalistična miselnost, ki jo zahodni svet še vedno kuje v zvezde, takšno usmeritev gotovo zanika. Me pa navdušuje dejstvo, da je tudi danes še mogoče videti ljudi s čutom za človeka in njegovo stisko.

Pri tem pa se vsi premalo zavedamo dejstva, da je Gospod vedno z mano tudi v težavah (morda predvsem takrat), in da je strah odveč €Ś Če se ne bi bali, bi bili gotovo bolj mirni. Mir bi bil v naših srcih. Kakor tudi takrat, če bi verovali; če ne bi bili neverni, pač pa verni.

Tomažev dvom, zadržanost, in nenazadnje nevera, nam je vsem blizu. Dokazi so več kot dobrodošli, takšna je pač naša narava. Vendar €Ś a ni nekaj najlepšega, ko lahko rečem, da verujem, pa čeprav me ni bilo zraven. Verujem brez dokaza. To je vera, vera v Boga, v katerega zaupam, ki je vedno z mano, ki mi prinaša mir.

Julijana