Hej, ljudje! Ugasnite televizor. Poslušajte tišino, pesem vetra, ples dežnih kapljic, razveselite se jasnega, temnomodrega neba, posutega s svetlimi zvezdicami.

Kolikokrat ga vidite? Kolikokrat opazite vrhove gora v daljavi in poslušate šelestenje gozda v vetru? Ozrite se vase. In pomislite. Lahko bi bilo drugače.

V daljavi zaslišim znano glasbo. Nabuko. Pesem sužnjev. Pesem sužnjev! Celo sužnji so peli. Imeli so upanje. Imeli so voljo živeti €Ś Lahko bi bili rojeni drugje, v drugačnem času. Lahko bi nam bila zapisana drugačna življenjska pot. Krajša. Trša.

Počasi, z leti in s tisočerimi izkušnjami prihajam do neverjetnega spoznanja. Dano mi je živeti. Samo eno življenje imam. Samo določeno količino časa imam na voljo. In v življenju so stvari, zaradi katerih je vredno živeti. Resnično. Nasmeh. Drobni dogodki. Prvi spomladanski zvonček. Doma pečeni piškoti. Objem. Ljubezen. Molitev. Vsak mora sam najti dogodke, ki dajejo vrednost njegovemu življenju. Dogodke, da dogodke, ne stvari. Življenje je samo eno. Dokler živiš, imaš možnost. Možnost imaš karkoli spremeniti in narediti veliko lepega in dobrega zase in za vse okrog tebe. Življenje ni v materialnosti. Vsi si želimo imeti več. Toda ali res potrebujemo? Morali bi se kdaj ustaviti. Saj ni važno kako lep pulover imaš za na sprehod. Važno je, da sploh greš kdaj na sprehod. In se pogovarjaš. Da se nasmeješ. Poveš ljudem okoli sebe, da jih imaš rad. Začutiš, da te imajo radi oni. Vredno je €Ś vredno je živeti. Nič ni bolj dragoceno od današnjega dne. Samo danes ga imamo na voljo €Ś vsak od nas je neponovljiv, edinstven. Za vsakega od nas cvetijo rože, sveti sonce, stojijo hiše in rastejo gozdovi. Toliko stvari nam je dano. Cenimo to. Zahvalimo se za vsak dan življenja znova. In živimo. Naša dolžnost in pravica je živeti ter spoštovati to življenje.