- Domov
- Verouk
- Oznanila »
- Duhovno »
- Božja beseda za vsak dan
- Kratko razmišljanje ob dnevni Božji besedi
- Beseda o Besedi
- Sveto pismo na internetu
- Molitev
- Jutranja molitev
- Dnevna molitev
- Eksamen - molitveni pregled dneva
- Zakramenti
- Cerkveno leto
- Korak bližje
- Katekizem Katoliške Cerkve
- Pridi in poglej - pastoralni portal
- Katoliška Cerkev v Sloveniji
- Skupine »
- Žup. utrip »
- Cerkve »
- Zgod.
Avtor: arhiv, datum 23. 01. 2009 00:00:00
-3.navadna nedelja - leto B
Hodita za menojŚTakoj sta pustila mreže in šla za njim. (Mr 1,17)
Ste se že kdaj vprašali, kako to, da sta ta dva ribiča Simon in Andrej, takoj na poziv Jezusa, odgovorila in odšla za Učiteljem? Pustila sta vse, kar sta imela: mreže in vso ribičijo: pustila sta, kar sta imela najraje in to s čimer sta se preživljala na kocko sta postavila svoje življenje.
In koliko smo za Jezusa pripravljeni pustiti mi? Če želimo biti Jezusovi učenci, moramo biti pripravljeni dati vse in ja, če je potrebno se odpovedati tudi samemu sebi, svojim predstavam in sanjam in vso našo ljubezen darovati v smeri in po poti, na katero nas vabi in kliče Jezus in ta pot zahteva celega človeka, ker Jezus zame in zate, draga sestra in brat ni dal nekaj, temveč vse. Njegova ljubezen je šla do konca.
Taka ljubezen terja odgovor; odgovor tistega, ki želi biti ali pa se že imenuje Jezusov učenec; ta odgovor pa se ne izgovarja samo z ustnicami, ampak z življenjem in najprej s spreobrnjenjem: s spremembo našega mišljenja začeti moramo drugače misliti. In korajžno, brez strahu si moramo priznati, da Jezusovi učenci niso v prvi vrsti poklicani h kraljevanju, temveč k služenju. S tem so imeli kar nekaj težav tudi Jezusovi učenci. Kar niso mogli doumeti, da njihov Mesija ni prišel zato, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. (Mr 10,45)
Ste že kdaj zaslišali Jezusov glas, njegovo vabilo, njegov poziv? Kar iskreno bi najbrž vsi po vrsti lahko rekli, da smo ga večkrat preslišali, da nismo slišali, ker nismo znali poslušati, ker so naša ušesa bila polna neke druge besede; če pa smo že slišali, smo se kdaj tudi naredili, kot da ne slišimo: v obeh primer je rezultat podoben - izpustili smo še eno možnost, da bi bili bolj mi, da bi bili bolj ljudje in da bi to ob nas postajali tudi drugi. Vendar pogum! Jezus nas vsak dan znova kliče. Prisluhnimo mu in ne bojmo se! Jezus ve, kaj je za nas najboljše in katera je pot, po kateri naj gremo, da bo naša ljubezen do Gospoda in do bratov in sester obrodila kar največ sadov. Torej: brez strahu in pogumno za Učiteljem!
Marinka
Lokacija: