Na tretjo navadno nedeljo obhajamo spomin na spreobrnitev apostola Pavla, pisca večine novozaveznih pisem.

Bil je človek, ki je obvladoval celo prvo stoletje. Rodil se je v Tarzu in bil rimski državljan. Govoril je grško, njegovo prepričanje pa je bilo judovsko. V Jeruzalemu ga je slavni vzgojitelj Gamaliel vzgojil v gorečega privrženca farizejev.

Ko je začel preganjati kristjane, jih je sovražil tako močno, kot so nekdaj farizeji sovražili Jezusa. Silovito jih je preganjal. Sredi preganjanja pa se je srečal z vstalim Kristusom, ki je spremenil vse njegovo življenje. Pavel je v trenutku spoznal, da je Jezus Mesija.

Krstil ga je duhovnik Hananija. Verniki v Damasku so bili presenečeni, ko so videli, da njihov nasprotnik uči prav isto kot oni. Tu mu je Bog razodel načrt, ki ga je imel z njim. Naredil ga je za svojega služabnika, ki bo ponesel krščanski evangelij poganskemu svetu. Slutil je vse, kar ga je čakalo. Pobegnil je iz Damaska, ker so mu judovski nasprotniki grozili s smrtjo.

Preden je Pavel prvič šel iz Antiohije na misijonsko pot, je minilo nekaj let. Potreboval je čas za pripravo. Veliko je razmišljal, pozneje je rekel, da mu je Jezus sam razodel nauk, ki naj ga oznanja. Zato je upravičeno trdil, da je apostol tako kot Jezusovi učenci, čeprav ni poznal Jezusa v njegovem zemeljskem življenju. Spoznal je, da so se v Jezusu, Odrešeniku, izpolnila vsa izročila in napovedi njegove judovske vere. Pot do Boga je odprta vsakemu, ki veruje v Jezusa €“ Judu ali Grku.