Jezusov krst - leto B

In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. 1Jn 5,4

Besede, ki sem jih izbrala tokrat, nosijo v sebi skoraj štiri minule mesece razmišljanja o tem. Da se razumemo: to ne pomeni, da sem tako dolgo pisala ta sestavek. Je pa res, da sem se zadnje mesece študija veliko ukvarjala z evangeljskimi odlomki, ki vsebujejo temo odnosa med učenci in Jezusom.

Ob teh Janezovih besedah: In zmaga, ki premaga svet, je naša vera, pa se je strla lupina tega trdega oreha. Jezusovim učencem je manjkala prava vera! Zato ga velikokrat niso razumeli in mu zaupali.

S tem sem prišla do spoznanja, da sem sama učenec, ki ne razume in ne zaupa Jezusu. V nedeljo sem z njim pri sveti maši, v molitvi se pogovarjam z njim. Preko ljubljenih ljudi mi stoji ob strani in mi izkazuje ljubezen. Je sploh mogoče, da ga še vedno velikokrat ne spoznam, da dvomim Vanj?! Odgovor nam tokrat prižiga zadnje sporočilo betlehemske lučke, ki pravi: Nekaj ti manjka! Tako je, nekaj nam manjka! Manjka nam zmaga, zmaga nad dvomom, ki jo lahko doseže le prava vera!

Ko odidemo zjutraj od doma, verujemo, da bodo naša prizadevanja rodila sadove, ko se vračamo domov, se veselimo in verujemo, da nas tam nekdo čaka €Ś

Kaj pa ko gremo k maši?

Prijetno nam je, umirimo se, se veselimo znanih in manj znanih obrazov. Toda, ali smo učenci, ki poslušamo, pa ne razumemo, ali smo učenci, ki poslušamo in verujemo?

Katja