-2. postna nedelja - leto C

Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore €Ś Lk 9,33

Kako mi ta misel iz današnjega evangelija govori o našem življenju. Vsak od nas je prav to že mnogokrat doživel. Kakor se je v tistem trenutku Jezusovega spremenjenja na gori apostolu Petru zazdelo, da bi bilo vredno čas ustaviti, se ustaliti in bivati v tej sreči, tako je tudi z nami. Sploh se ne zavedamo, ko si včasih resnično postavljamo šotore in pozabljamo na njihovo krhkost in minljivost.

Kaj vse bi lahko bili ti naši šotori?

Najprej je to šotor našega telesa, naša zunanjost, naše počutje in zdravje; gotovo je prav, da za to skrbimo, samo to je veliko premalo za celostno bivanje, saj hitro ugotovimo, da se lahko ta naš šotor v trenutku zruši. Kaj pa ostane potem, če nam je manjkala duhovna razsežnost €Ś Veliko teh zemeljskih šotorov si postavljamo z vsem materialnim svetom, ki si ga gradimo: hiša (pogosto prevelika za naš zemeljski čas €Ś), avto (pogosto predrag, prehiter za naše potrebe €Ś) €Ś, in še premnoge druge pridobitve sodobnega sveta, ki nas pogosto samo priklenejo nase €Ś Naš šotor je lahko tudi poklicna kariera ali samo navadno delo, ki nas usužnjuje in se v njem izgubljamo, pozabljamo pa na življenje €Ś Lahko je tudi vsak naš zemeljski odnos, če se ga preveč oklepamo in v tem odnosu ni prostora za Boga €Ś

Jezus s Petrom ni bil zadovoljen in prav gotovo tudi ni z nami, ko to počenjamo. Pogosto sami to prepozno izkusimo €“ in prav zato nam je vsako leto podarjen postni čas, ko lahko o teh svojih šotorih razmišljamo, jim vdahnemo dušo in živimo v vidu večnosti, da nas nekega dne ne bo obšla groza, ampak bomo z veliko radostjo zrli Boga.