-4. postna nedelja - leto C

Vstal bom in šel k Očetu€Ś . Lk 15,18

Mraz je! Hladen veter veje in zima še kar trmasto kljubuje pomladi.

Narava nam vrača, kar ji dajemo. Tudi mi smo del narave in če ne upoštevamo njenih vrednot in zakonitosti, se marsikaj sprevrže.

Zadnje čase smo priče številnim sprevrženostim. Zdi se, kot da večina ljudi uživa v premlevanju in pogrevanju predvsem spolne sprevrženosti. Vse to kaže na množico izgubljenih sinov in €žstarejših€œ sinov, ki obsojajo €žgrešnike€œ in nimajo zanje niti kančka razumevanja. Ljubezen, ki rodi usmiljenje in ponudi izgubljenemu pomoč ter mu pomaga do ponižnosti in vrnitve v življenje, pa se nam zdi tako nedosegljiva.

Božja beseda nam daje toliko lepih zgledov in prilik, ki nas vzpodbujajo k usmiljenju. Zakaj si jih ne vzamemo k srcu?

Gospod nam ne zaračunava grehov, mi pa jih nenehno očitamo drug drugemu, namesto da bi se spravili med seboj in z Bogom.

Nič posebnega ni, če pademo, se izgubimo, saj nam zakrament sprave vedno znova, še posebej v postnem času, ponuja - omogoča, da vstanemo in se vrnemo k Očetu.

Sprejmimo svojo majhnost, svojo nemoč rešitve in se popolnoma izročimo Njemu, ki je Ljubezen sama.

Erika