Sv. Družina - leto B

"Veroval je Gospodu..." 1 Mz 15,6

Današnja Božja beseda nam v obeh berilih in evangeliju govori o veri - tisti pravi veri, ko se res prepustiš Bogu in mu verjameš - tako kot so verovali Abraham, Sara, starček Simeon in prerokinja Ana. Vedno znova me zadane v živo Abrahamova vera. Bil je mož v letih, z neplodno ženo, Bog pa mu obljubi toliko potomcev kot je zvezd na nebu. In on mu verjame. Ko pa dobi sina, mu Bog ukaže, naj ga daruje (ubije).In zopet ga uboga, verujoč, da Bog že ve,kaj zahteva. Ta njegova vera je "krivec", da je postal oče mnogih narodov.

Res fascinantno. Ob tem vidim, kako šibka je moja vera. Kolikokrat ne "ubogam" Boga. Že pri tako majhnih zahtevah, kot je molitev, ki je je vedno premalo - predvsem družinske.

Letošnji božič je naša družina preživela brez televizije; ves večer smo bili skupaj, tudi molili ob dogorevajočih svečah na adventnem venčku, nato pa še skupaj odšli k polnočnici. Vedno znova ugotavljam, da nas računalnik in televizija vse bolj in bolj ločujeta, saj se zato dosti manj pogovarjamo, družimo, skupaj igramo itd. Ti dolgi zimski večeri pa so kot nalašč za to, pa jih raje preživljamo vsak pred svojim aparatom. Verjamem, da je to marsikje vzrok, da se otroci in starši med seboj odtujujejo.

Če bi si vzeli čas za Boga, čas za drug drugega - kaj vse bi nam bilo prihranjeno! O, da bi bila naša vera bolj trdna...

Valerija