V dvorani Teološke fakultete v Ljubljani in v Škofijski avli v Mariboru so se v torek, 18. novembra 2008, nadaljevali letošnji 42. Nikodemovi večeri. V Ljubljani je imel predavanje dr. Karel Gržan z naslovom Ej, vi, jaz sem vreden!

V veliki dvorani Teološke fakultete v Ljubljani je z uvodnim razmišljanjem o svobodi in besedilom iz pisma apostola Pavla o sadovih duha in sadovih mesa, voditelj Klemen Svetelj okrog 250 poslušalcev uvedel v drugi Nikodemov večer.

Predavatelja, duhovnika dr. Karla Gržana vznemirja stiska sodobnega človeka. Zato deluje s številnimi pogovori, predavanji, radijskimi oddajami, pisanjem knjig. Predavatelj se ne ukvarja s tem kako statistično zmanjšat drogo in druge stranpoti. Pomemben mu je posameznik, ki mu želi pomagati, da mu bo "fajn" živet. Tak človek ne bo agresiven, tak ne bo šel v drogo ipd. Ne preprečevati ampak pomagati sprejet življenje v realnosti kot priložnost. Kot možni užitek. Dandanes predvsem vrednotimo področja uporabnosti. Potrebno pa je odkrivati tudi tiste vrednosti in sposobnosti, ki so za radost bivanja, ne le tisto, kar je uporabnega.

Predavanje "Ej, vi, jaz sem vreden!" je dr. Gržan podal v svojem značilnem hudomušnem slogu, da so poslušalci lažje ponotranjili povedano resničnost, ki je trda, ki je spoznanje dobrega in zla. V zgodbi o Adamu in Evi lahko spoznamo svoje bivanje: V začetku ni bilo razcepa, bilo je dobro, samo dobro. Bilo je mnogo možnosti. In od teh Bog odsvetuje samo eno. Vendar radovednost ne da miru. Samo še to mi manjka pa bom kot Bog, pravi človek. Sad spoznanja dobrega in zla: Človek je bil izgnan iz rajskega in stopil je v čas in prostor kjer čutenje zla ni tuje.

Predavatelj ni idealiziral, ampak je poslušalce skušali soočiti z realnostjo časa in prostora, mladostnika in samega sebe. Znova in znova je poudarjal, da je treba sprejeti življenje kot priložnost in ta je vedno v sprejetju realnosti. Stvarnost je potrebno in vredno sprejeti. Tako bomo srečni. Ponavadi vemo samo za tisto malenkost, ki ni bila uresničena. Vsega ostalega pa ne vidimo. In smo kar naprej nesrečni. Treba je sprejeti vso realnosti in bomo srečni. Priznati si moramo, da smo zmožni tudi slabega in ne le dobrega. To sprejeti, je sprejeti realnost.

Varno območje pomeni sprejeti meje. Meja vedno zaboli. Posledice neupoštevanja meja pridejo same po sebi. Bolečina poskrbi nezavedno informacijo in drugič človek pazi. Meje varnosti so dogovorjene, morajo pa biti jasne. Znotraj njih se počutimo varno, znotraj njih lahko gojimo odnos. Spoštovanje, pravičnost in odgovornost so osnova, sicer odnosi ne gredo. Tudi biti dobričina do nekoga je agresija, ker dotičnega naredi neodpornega na realne zahteve življenja. Življenje je tudi obveznost, odpoved, potrpljenje €Ś

Jaz sem vreden. V nas je želja, strast, da bi bili sprejeti, ljubljeni, potrjeni. Potrebujemo osebo brezpogojne ljubezni. Osebo v kateri dobimo pečat vrednosti. Pred tako osebo je človek lahko resničen. Mora pa mu konkretno povedati v čem je dober. Vsak je tudi dober in uspešen. Na eno stran smo, na drugo stan nas je pa manj. Smo tudi krhki in nemočni. Marsikaj zmoremo, če smo opaženi in potrjeni. Če nismo, se iztrošimo. Pomagati moramo življenju k radosti. Ne "rož'ce sadit", ampak pomagati živeti v realnosti, se soočiti z življenjem, ki je priložnost.

Pri preroku Jeremiju beremo, da Bog pravi: "V materinem telesu sem te ustvaril". Torej: vreden si! Nato Bog pošilja: "Pojdi!" Poslani se upira, da ni zmožen. Vendar tisti, ki ljubi tudi zahteva. Poslani je vreden in zato zmore. Ko nekdo nekaj zmore, mora. Bog pa tudi pravi: "Nikar se ne boj, saj sem s teboj!" On je tu in nas potrjuje. Vredni smo. Bog je tisti, ki dviguje, ki potrjuje. On verjame v človeka. S tem človeka osvobaja in mu omogoča, da tudi človek sam veruje vase. Že v začetku je Bog vstopil v konfliktnost Adama in Eve. Duhovno ravnovesje je pogoj čustvenega. Da zmorem realnost - je potrebna duhovnost. (sAS in i.)

Na vprašanje, ali katoličani uporabljajo kontracepcijo, so odgovarjali udeleženci druge okrogle mize letošnjih Nikodemovih večerov v Mariboru. P. dr. Tadej Strehovec, moralni teolog, zakonca Vilma in Dani Siter, ginekologinja Milena Igličar in s. mag. Marjeta Pija Cevc, s področja teologije telesa, pa so v svojih odgovorih odgrinjali tudi globlje plasti in vpetost uporabe kontracepcije v celostno strukturo človekove osebe. Moderator večera je bil Štefan Kržišnik, iskreni.net.

Da, katoličani uporabljajo kontracepcijo, o tem ni dvoma. Je pa med katoličani veliko neznanja in premalo ponudbe, da bi se o tem poučili. Je premalo informiranosti, čeprav je toliko o tem v medijih. Govori pa se le o pozitivnih učinkih, v smeri lagodnosti. O stranskih učinkih pa ne, razen če je senzacija €“ smrt!

Naravno metodo urejanja rojstev uporabljajo le tisti, ki so se imeli o tem možnost poučiti, drugače težko. V pouk je potrebno pritegniti tudi moža. Samo, če skupaj prepoznata, da je tak način življenja priložnost za poglabljanje njunega medsebojnega odnosa, da je to nekaj kar gradi in dviga dostojanstvo in ne omejuje potenciala osebe drugega, je to možno živeti.

Mladi se odločijo za nekaj, če začutijo, da je njihovo, da je zanju dobro, za njun odnos. Kako to posredovati mladim, pa ostaja misijonski izziv za nas in našo Cerkev. Danes gledamo na spolnost preveč z biološkega vidika. Spolnost pa je tudi duhovni, čustveni in psihološki dogodek. Za Cerkev in kristjana je spolnost svet dogodek, ki poveže zakonca drugega z drugim in z Bogom. Je nekaj kar je na poti graditve mojega odnosa z Bogom. Samo resnica osvobaja!

Potrebujemo torej celosten pogled na človeka, človeško osebo, ki nam ga posreduje Cerkev in njeno učiteljstvo in ga je bogato razvijal Janez Pavel II. v svoji teologiji telesa. Pri kontracepciji namreč ne gre le za fizično omejitev ampak za zamejitev nekaterih konstitutivnih vidikov človekove osebe, ki človeka ogrožajo in popredmetijo. Ima torej vedno negativne posledice na duhovnem področju. Posledice se kažejo tudi na družbenem odnosu do žensk: razcvet prostitucije, nezvestoba, ločitve, pornografija in trgovina z belim blagom.

Ob koncu večera se je zastavljalo vprašanje, kako mlade nagovoriti k zdravi spolnosti, kako jih spodbuditi k izgradnji lastne osebnosti, da se bodo, ko pride čas, sposobni celostno podariti, izročiti sebe v dar drugemu in sprejeti dar drugega. Da bi v čim večji meri zaživeli svojo bogopodobnost, ki je odsev življenja Svete Trojice.

s. Marija Meserko, OSU in i.

Zvočni posnetki predavanj v arhivu Radia Ognjišče - klikni spodaj na: več na...