Ljudje smo že po naravi takšni, da nenehno nekaj pričakujemo:

Zjutraj, ko vstanemo, da bo lepo vreme, ko smo bolni, da bomo čim prej ozdraveli, da bomo dobili vsak mesec plačo ali pokojnino...

Otroci pričakujejo od staršev, da bodo skrbeli zanje, jih imeli radi, se z njimi ukvarjali. Šolarji pričakujejo od učiteljev dobre ocene, zaljubljenci pričakujejo, da bodo vse življenje zaljubljeni, mladoporočenci, da bodo partnerja spremenili in "priredili" po svojih merilih.

Večina parov tudi pričakuje, da si bodo ustvarili družino in imeli toliko in takrat otroke, ko jih bodo načrtovali. V nosečnosti bodoča mama najprej pričakuje prve znake novega življenja v sebi, nato pa, da se bo rodil zdrav otrok. Starši od svojih otrok pričakujemo, da bodo pridni in bodo delali to, kar mi hočemo. Sedaj trenutno vsi pričakujemo, kaj nam bo prinesla finančna kriza.

Mnogi, ki so zelo radovedni, kaj jih čaka v prihodnosti, se zatekajo k vedeževalcem, redno prebirajo horoskope in se še vedno bojijo črnih mačk. Na žalost je med njimi veliko kristjanov. Ti tudi pričakujejo od Boga, da jih bo vedno uslišal oz. bo naredil zanje to, kar si želijo. Ko te želje niso takoj uslišane, je Bog kriv, da so nesrečni.

Pred kratkim sem v neki reviji prebrala intervju z Adijem Smolarjem. Med drugim je dejal tudi nekako tako: "Ko sem imel vsak dan velika pričakovanja, ko sem pričakoval veliko slavo, veliko denarja, sem bil iz dneva v dan bolj nesrečen, ker sem imel vedno večja pričakovanja, dobil pa sem (takrat se mi je tako zdelo) malo ali pa dosti manj. Ko sem prišel do spoznanja, da imam v bistvu vse, kar potrebujem, sem končno začel uživati v tem, kar imam in šele sedaj sem res srečen, ker se mi ni treba vsak dan tako truditi, da bi izpolnil svoja pričakovanja, ampak lahko uživam tudi v tem trenutku."

Ker je ta nedelja že prva adventna, samo moja misel o adventnem času. Zame je to čas velike milosti, saj je to edini čas v letu, ko se naša družina ob večerih zbira ob adventnem venčku in skupaj molimo. Med letom sicer molimo skupaj pred kosilom, drugače pa ne. Zato pa se mi zdi, da smo v adventnem času kot družina še bolj povezani in je potem božič še kot pika na i tej milosti.

Letošnji adventni čas bo za našo družino še bolj milosten, saj pričakujemo še enega novega člana, ki bi se naj rodil aprila prihodnje leto. Priznam, da z možem nisva več pričakovala, da bova še enkrat deležna te milosti, zato je naše veselje ob tem še toliko večje. Še prej pa pričakujeva, da se bomo preselili v večje stanovanje, ki si ga urejamo pri mojih starših.

Ob vsem tem se mi zdi najbolj pomembno, da zaupava Bogu, da sprejmeva, kar nama je namenil v svoji ljubezni, da se mu prepustiva in mu vsak dan znova rečeva:Zgodi se tvoja volja!